Veroučenci 6. in 7. razreda so sodelovali pri izvedbi proslave ob Slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je pripravilo Katoliško Kulturno društvo Zvezdni dol.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo pevkam cerkvenega pevskega zbora in veroučencem, ki so sodelovali pri izvedbi programa.
POROČILO SEJE ŽUPNIJSKEGA GOSPODARSKEGA SVETA, z dne 15. 1. 2025
Župnijski gospodarski svet se je na seji sestal dne 15. 1. 2025 ob 17.30 uri, v sestavi:
gospod župnik Anton Pačnik, Cvetka Bračun, Anica Zobič, Slavica Mlakar in Bernarda Brezar.
Na seji se je obravnavalo 7. točk dnevnega reda, in sicer:
1. Pozdravni nagovor vseh prisotnih s strani gospoda župnika Antona Pačnika ter v nadaljevanju s strani gospoda župnika izpostavljena tema, da bi bilo potrebno pregledati vse prevzemne zapisnike o župnijskem inventarju, z vsemi pripadajočimi aneksi, oz. sklepi o spremembi dejanskega stanja ter opraviti ponovno celovito inventuro glede župnijskih osnovnih sredstev ter drobnega inventarja, saj se je v celotnem obdobju od prihoda gospoda župnika Antona Pačnika v župnijo Sv. Družine do danes precej kosov inventarja iz razloga dotrajanosti ali kakšnega drugega opravičljivega razloga zamenjalo z novimi kosi. Iz razloga lažje sledljivosti bi bil potreben celovit pregled in popis dejanskega stanja celotnega župnijskega inventarja.
2. Odpis dotrajanih preprog (tepihov):
ŽGS na podlagi predloga, podanega na prejšnji seji, dne 15.12.2024, sprejme soglasen sklep, da se dotrajane preproge, ki so nekoč služile za prekrivanje cerkvenih tal, in že dlje časa niso več v uporabi, odpiše iz župnijskega seznama inventarja. Hkrati se sprejme sklep, da se bo odpisane preproge odstranilo in odpeljalo na zbirni center odpadkov Kidričevo, kletne – skladiščne prostore, kjer so bile preproge do sedaj skladiščene, pa se pospravi in očisti ter pripravi za skladiščenje drugih rekvizitov (npr. jaslice, pripomočki za verouk,…).
3. Drva za kurjavo:
a) Za zalogo drv, ki jih je župnija prejela v dar od Občine Kidričevo in dodatno kupljenih drv, ki so bila pospravila s solidarnostnim delom župljanov, se ugotavlja, da bodo zadoščala za letošnjo kurilno sezono.
b) Delež drv, ki se ne bo porabil v tej kurilni sezoni, bo kot del zaloge že za prihodnjo kurilno sezono, preostali manjkajoči del pa bo potrebno še pridobiti, morda spet v sodelovanju z Občino Kidričevo, oz. drugih donatorjev.
4. Podiranje dveh hrastov in posušene akacije:
ŽGS na podlagi predloga, podanega na prejšnji seji, dne 15.12.2024, sprejme soglasen sklep, da se pristopi k akciji podiranja dveh hrastov in posušene akacije v neposredni bližini župnijskega objekta. Potrebno je pridobiti informacijo o stroških podiranja dreves ter
informacijo o ceni za odkup hrastovega lesa.
5. Urejanje parcele:
V zvezi z urejanjem župnijske parcele je bilo izpostavljeno, da je do sedaj za to skrbelo Katoliško kulturno društvo Zvezdni dol, kot protiusluga za koriščenje župnijskih prostorov za svoja srečanja, sestanke in shranjevanje – skladiščenje svojega inventarja, oz. rekvizitov.
V zvezi z urejanjem vrtnic in cvetličnih gred pred župnijskim objektom, prisotna Anica Zobič pove, da se ne strinja, da bi vse zasajene in trenutno lepo urejene cvetlične grede kar opustili,
saj dajejo slednje poseben čar ob pogledu na celoten župnijski objekt. Predlaga, da cvetlične grede zaenkrat ostanejo takšne kot so in bo za njih še naprej skrbela ona, skupaj z društvom, kot je bilo do sedaj. Bo pa seveda vesela vsake pomoči, v kolikor bo to potrebno.
Gospod župnik Anton Pačnik v zvezi z urejanjem cvetlične grede z vrtnicami predlaga, da bi se na gredi naredila zastirka s sekanci / žagovino, da plevel ne bi tako hitro rastel in posledično grede ne bi bilo potrebno tako pogosto pleti.
V zvezi z zunanjo ureditvijo gospod župnik Anton Pačnik še predlaga, da bi se delno opustil tudi zelenjavni vrt, ter zasadil z okrasnim grmičevjem, da bi bilo manj dela z urejanjem, saj bi
namesto pletja in okopavanja vrt enostavno lahko pokosili.
6. Sprejemanje gostov (romarjev) in njihova pogostitev:
Gospod župnik Anton Pačnik je prisotne seznanil, da se je za dan 25.1.2025 najavila skupina romarjev, in sicer dveh avtobusov ministrantov iz Šaleške doline pod vodstvom Janeza Turineka. Romarji se bodo po pridobljenih informacijah udeležili svetoletnega romanja v Mariboru, okrog 13. – 14. ure bi se oglasili v naši župniji, nato pa zaključijo romarsko pot še na Ptujski Gori. Sprejme se sklep, da se za najavljene romarje pripravi skromna pogostitev.
7. Pod točko razno:
- s strani gospoda župnika Antona Pačnika je bil podan predlog, da bi se v letošnjem letu ogradila greda z robniki, kjer so zasajene kane, saj bi bilo na račun tega gredo lažje vzdrževati (pleti in okopavati), hkrati pa bi bilo okrog grede tudi lažje kositi. Potrebno bi bilo pridobiti informativni predračun glede stroškov investicije.
- s strani prisotne Slavice Mlakar je bil podan predlog po ureditvi župnijskega zaklonišča, glede na trenutne razmere v svetu in glede na informacije iz sredstev javnega obveščanja, da se v državi množično pregledujejo obstoječa zaklonišča in ureja njihova funkcionalnost v primeru nenadne potrebe tovrstnih prostorov. Preostali člani ŽGS
predloga niso potrdili, saj v tem ne vidijo neke rešitve za širšo javnost, v kolikor bi do kakšnega takšnega dogodka prišlo, saj gre za prostor manjše kvadrature, hkrati pa bi sama ureditev zaklonišča, da bi bilo urejeno, kot mora biti in bi lahko služilo svojemu namenu, predstavljalo precejšen finančni vložek, katerega bi morala župnija kriti sama. V zvezi z ureditvijo zaklonišča je sicer že bil enkrat podan predlog na Občino Kidričevo, s strani župnika gospoda Antona Pačnika, vendar je bil s strani občine podan odgovor, da občina s temi prostori nima nič in tudi ni pripravljena nič prispevati glede ureditve.
ŽGS je glede tega predloga sklepčen, da se urejanje zaklonišča ne bo izvajalo.
Seja se je zaključila ob 19:30 uri.
Zapisala: Bernarda Brez
Zahvala
Vedno se zahvaljujte Gospodu, beremo v Svetem pismu. Naj se ob izteku leta 2024 Bogu iz srca zahvalimo.
V naši župniji je bilo zaznamovano s posebnimi slovesnostmi:
- 2. junij obhajanje 50. obletnice naše župnije. Za to slovesnost smo pred cerkvijo postavili medžugorsko kapelo.
- župnikova zlata maša, ki smo jo slovesno obhajali 7. julija.
- 26. oktobra smo v župniji obhajali tudi 25. obletnico ustanovitve Misijonske molitvene zveze.
Poleg omenjenih slovesnosti smo Bogu hvaležni za vsa ostala dela v župniji, bodisi pastoralna ali gospodarska, saj so potekala ubrano in rodovitno.
Župnik se moram v prvi vrsti zahvaliti vsem najožjim sodelavcem in tudi vsem, ki ste z navdušenjem ter zavzeto spremljali dogajanje v župniji. Zahvaljujem se vsem članom ŽPS ter ŽGS, saj so prva in najpomembnejša opora župniku, vsem, ki so člani liturgične, oznanjevalne skupine in Karitasa. Zahvaljujem se ključarjem, vsem, ki skrbite za lepoto našega svetišča in čistočo, za krasitev, KKD Zvezdnemu dolu, za vedno urejeno parcelo, … posebej se moram zahvaliti skupini, ki skrbi za drva in za druge akcije.
Vsako soboto mašujem v Domu oskrbovancev in sem navdušen nad sodelovanjem in zavzetostjo za bogoslužje. Hvala osebju doma in vsem sodelavcem.
Še vedno pomagam župniji Hajdina in hodim maševat v Kungoto, njihovo podružno cerkev. Tudi tam so družine, ki me podpirajo in sem jim zelo hvaležen. Zahvaljujem se družini Radolič za vino, Panikvar za krompir in Sitar za koline.
Vsem Kidričanom in Kungočanom se iz srca zahvaljujem za neprecenljivo pastoralno skrb, za darove, za pripravo na slovesnosti, prav posebej slovesnost zlate maše. Bog povrni, hvala.
50 bakel za polnočnico
Pred župnijsko cerkvijo v Kidričevem je za polnočnico zagorelo 50 bakel.
Župljani so hoteli s prižganimi baklami počastiti dogodke, ki smo jih praznovali letošnje leto v naši župniji in zaželeti svetlo prihodnost v letu 2025.
Župnija je letos obhajala 50 let od ustanovitve župnije (1973/4) in zlato mašo domačega župnika. Za obhajanje teh slovesnosti smo pred cerkvijo postavili kapelico Medžugorske Matere Božje, saj je od začetka gradnji nove cerkve (1982) naša župnija tesno povezana z Medžugorjem.
Kapelo je blagoslovil pater Danilo Holc, daroval mašo zahvale in poleg kapele blagoslovil zadnja opravljena dela:
- prezračevalno napravo v spodnji učilnici,
- cesto do Karitasa,
- obnovljena dodatna igrala za otroke,
- sanacijo temeljev severne in južne cerkvene stene,
- opleskano notranjost cerkve in severne stene župnišča,
- urejen odtok za meteorne vode
- nova vrata v župnišče,
- prebarvanje lesenih delov – oken v cerkvi.
Kip Medžugorske Mater Božje je visok 120 cm in prihaja iz Medžugorja. Je darilo družine Stjepana Vinceka iz Zagreba. Darovala ga je njegova hčerka Mišela. Iz Zagreba ga je pripeljal zavrčki dekan Ciril Čuš, župnik v Žetalah. Kamniti hribček, na katerem kip stoji, je pripravil Darko Dolenc. Izvedbo postavitve je prevzela gospa Slavica Mlakar. Kapelo je zvaril Ernest Kupčič iz Apač, in jo zasteklil Borut Marčinko. Križ je priskrbel Tomo Premužič in postavila sta ga Tomo in Ivan Beranič.
Slovesnost smo obhajali 2. junija, udeležila se je je tudi delegacija iz Zagreba.
Druga takšna slovesnost je bila župnikova zlata maša, ki smo jo slovesno obhajali 7. julija.
V župniji pa smo obhajali tudi 25. obletnico ustanovitve Misijonske molitvene zveze. Slovesnost je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl v navzočnosti narodnega voditelja MSS gospoda Matjaža Križnarja in sedanjega voditelja Misijonske molitvene zveze gospoda Jožeta Motalna. Pri tej slovesnosti je župnik iz rok nadškofa Cvikla prejel posebno priznanje in zahvalo Misijonskega središča Slovenije »za aktivno misijonsko delovanje, ustanovitev in vodenje Misijonske pisarne v Mariboru ter Misijonske molitvene zveze.« Slovesnosti se je udeležilo 14 duhovnikov misijonarjev in lepo število molivcev za delo misijonarjev.
50 bakel je gorelo v zahvalo za blagoslovljeno opravljeno delo in za svetlo prihodnost v prihodnosti.
Srečanje tajništev ŽPS o pogledu v prihodnost Cerkve
je potekalo v Don Boskovem centru 16. novembra.
Zbralo se nas je 150 predstavnikov Župnijskih pastoralnih svetov, župniki in diakoni, da bi skupaj razmišljali o prihodnosti župnij. Iz Kidričevega smo se srečanja udeležile: Marija Škafar, Danica Moge in Cvetka Bračun.
Srečanje smo začeli s skupno molitvijo, sledil je nagovor nadškofa Alojzija Cvikla, Jani Družovec pa je predstavil sveto leto kot priložnost za okrepitev vere v občestvih. Sledilo je delo po skupinah. Navajamo le nekaj točk iz nagovorov in dela v skupinah:
Kaj se dogaja z nami - cerkev postaja manjša, upad zanimanja za versko življenje, manj interesa za zakramente, naša utrujenost in malodušnost.
Družba – manj rojstev in več starejših, priseljevanje tujcev, povsod digitalizacija, instant in internet kultura, polarizacija družbe, negotovost in strah pred prihodnostjo.
Naša kadrovska realnost – stanje duhovnikov, upad vernikov, pesimizem, ekonomsko šibkejša cerkev, želja po sodelovanju laikov.
Kaj storiti – biti odprt Svetemu Duhu, biti misijonska cerkev, pastoralno povezovanje, sprememba župnijskih struktur.
In kako?- sistematična priprava duhovnikov, ozaveščanje vernikov, oblikovanje pastoralnih središč, imenovanje župnikov moderatorjev in sodelovanje.
Tajništvo ŽPS
POROČILO SEJE ŽUPNIJSKEGA GOSPODARSKEGA SVETA, z dne 15. 11. 2024
Prisotni: gospod župnik Anton Pačnik, Cvetka Bračun, Anica Zobič, Tomaž Premužič, Slavica Mlakar in Bernarda Brezar.
Na seji smo obravnavali 5. točk dnevnega reda, in sicer:
1.) Pozdravni nagovor vseh prisotnih s strani gospoda župnika Antona Pačnika ter v nadaljevanju izpostavljena pereča problematika teritorialnosti naše župnije – Župnije Sveta družina.
2.) Kaj smo v letošnjem letu naredili:
- Izčrpno poročilo o opravljenih delih v preteklem letu je podala ga. Slavica. Izvedena dela so bila:
- Postavitev Medžugorske kapele pred župnijsko cerkvijo
- Izvedba pleskarskih del v notranjosti cerkve ter na zunanji steni
- Izolacija strojnih inštalacij prezračevalne naprave v veroučni učilnici
- Izvedba sanacijskih del na strehi, ki so bila nujno potrebna, zaradi zamakanja
3.) Praznovanje in kritje stroškov za:
- zlato mašo – donacija Občine, darovi župljanov, stroške v restavraciji Pan je poravnal gospod župnik sam.
- gostovanje Misijonske molitvene zveze – stroške pogostitve je župnija in Misijonska molitvena zveza pokrila vsaka polovico.
4.) Kako poteka kritje stroškov v župniji in financiranje aktivnosti so podale predvsem ga. Cvetka Bračun in ga. Anica Zobič, ki je običajno zadolžena za pogostitve obiskovalcev župnijske cerkve.
5.) Aktivnosti, ki so še pred nami, in jih bo potrebno glede na nujnost vsake posamezne, in glede na finančni strošek, ki bo povezan z izvedbo vsake posamezne izmed njih, opraviti v bližnji prihodnosti. Izpostavljeno je bilo naslednje:
- Sanacija še preostalega dela na strehi, da se prepreči nadaljnje zatekanje
- Sanacija in zaščita nadstreškov nad balkoni
- Sanacija celotnega prezračevalnega sistema
- Ureditev veroučne učilnice
- Sečnja in odvoz dreves za župniščem: hrast, ki predstavljata grožnjo, da se podre in s tem povzroči večjo materialno škodo na objektu in suhe akacije ob otroškem igrišču, ki predstavljajo grožnjo fizičnih poškodb in hkrati kazijo izgled
- Odpis starih preprog, ki niso več v rabi.
Pod točko razno je bilo s strani gospoda župnika Antona Pačnika podano naslednje:
čiščenju žlebov – žlebove je že očistil g. župnik, prihodnje leto bomo prosili gasilce v kolikor bo po tem potreba.
- Da bi se gospo Anico Zobič razbremenilo pri njeni vključenosti v delovne naloge in obveznosti, povezane z raznimi gospodinjskimi opravili, deli na vrtu in urejanjem okolice, spravilo drv za ogrevanje, organizacijo pogostitev,… predlog, da se vključi še kakšne osebe, da bi se dela porazdelila.
- Da bi se zmanjšala dela z urejanjem okolice, se lahko v prihodnje zmanjša obdelovanje zelenjavnega vrta in opuščeni del vrta zasadi z okrasnim drevjem/grmičevjem, prav tako se lahko zmanjšajo vse okrasne grede, ki so zasajene z vrtnicami in drugim okrasnim cvetjem.
Zapisala: Bernarda Brezar
Seja Župnijskega pastoralnega sveta
dne 21. novembra 2024
Prisotni: župnik Anton Pačnik, Tomo Premužič, Danica Moge, Vida Komljenović, Marija Škafar, Magda Glažar, Danica Skok, Silva Bednjčki, Denisa Vrbnjek, Bernarda Brezar in Cvetka Bračun.
Opravičili so se: Anica Zobič, Jožica Kafelj, Anita Kokol in Janko Pišek.
Najprej smo prisluhnili poročilom o preteklem dogajanju. Sledila je razprava o dogodkih, ki so pred nemi v mesecu decembru 2024 in delno januarju 2025.
→ verouk – katehistinja Cvetka je seznanila navzoče o načrtovanih aktivnostih za mesec december in januar
● Kristus kralj vesoljstva – veroučenci vseh razredov so izdelovali krone za nedeljo Kristusa kralja.
● Adventni venci – veroučenci jih bodo izdelovali pri verouku in jih bodo na 1. adventno nedeljo podarili varovancem doma Kidričevo.
● miklavževanje – gospa Vida in gospa Ivanka sta že povabili miklavža, da obišče naše pridne otroke. Miklavžeanje bo 5. 12. 2024 ob 16.30 uri
● Brezmadežna – veroučenci in mladi bodo pripravili akademijo brezmadežni.
● mladinska skupina – srečujejo se 1 -2 krat mesečno po dogovoru. Na zadnjem srečanju smo izdelovali venčke za dom ostarelih.
→ Karitas (gospa Vida)
● teden Karitasa – 25.11.-1.12.2024
27.11.2024 bo organizirano romanje na Ponikvo in zvečer bo dobrodelni koncert Klic dobrote
Dobrodelni koncert Dekanijske karitas bo na Ptuju 29.10. gospa Vida ima na razpolago še nekaj vstopnic
→ priprava na Božič
● adventni venčki - Katoliško kulturno društvo bo izvedlo delavnice za izdelavo venčkov.
● adventni venec zunaj pred cerkvijo – za izdelavo zadolžena Danica Skok
● božičnica – zadolžena molitvena skupina
● jaslice – pripravijo družine veroučencev iz Njiverc.
→ prihodnja seja bo 19. 11. ob 17. uri. O zadnjih pripravah na božične praznike.
Cvetka Bračun
25 let misijonske molitvene zveze (MMZ)
26. oktobra smo v naši župniji praznovali 25. obletnico misijonske molitvene zveze. Spominjam se gospoda škofa msgr. Franca Krambergerja, ko sem mu prinesel 50 misijonskih rožnih vencev in ga prosil, naj jih blagoslovi. Danes je v Misijonsko molitveno zvezo združenih 1200 molivcev, ki vsak dan molimo eno desetko rožnega venca za misijone. Slovesnost je vodil nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v navzočnosti ravnatelja Misijonskega središča v Ljubljani Matjaža Križnarja, sedanjega voditelja MMZ Jožeta Motalna in 12-timi duhovniki.
- V ponedeljek molimo za Afriko,
- v torek za Ameriko,
- v sredo za Evropo,
- v četrtek za Avstralijo in Oceanijo,
- v petek za Azijo,
- v soboto in nedeljo za družine.
Ko se nekdo prijavi, dobi rožni venec v barvah iz MMZ in navodila napisana v knjižici. Obveza je le molitev, druge obveze ni. Bogu darujemo tudi naše trpljenje po vzoru sv. Terezije Deteta Jezusa.
Prijavnico lahko dobite v župnišču v Kidričevem ali na Misijonskem središču (MMZ) Kristanova 1, SI- 1000 Ljubljana, Tel.: 01/300-59-50, ali missio@rkc.si, spletna stran WWW.missio.si
V soboto, 26. oktobra je naša župnija gostila
Misijonsko molitveno zvezo
Pred začetkom svete maše smo molili rožni venec. Molitveno uro so pripravile in vodile molivke župnijske molitvene skupine.
Ob 11. uri se je pričela sveta maša, ki jo je ob somaševanju misijonarjev, ravnatelja MSS Matjaža Križnarja, voditelja MMZ Jožeta Motalna in drugih duhovnikov daroval nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Pri maši je prepeval župnijski pevski zbor in skupina Bellisimo.
Po maši smo prisluhnili pričevanjem, najprej našemu župniku, ki je povedal, da se je za ustanovitev molitvene zveze odločil že kot misijonar, ko se je znašel v krizi, ko ni več zmogel. Takrat se je zavedel, da zanj doma moli njegova mama, molijo… To zavedanje mu je dalo moč, da je svoje poslanstvo nadaljeval kot misijonar v Zairu, danes Kongu celih 16 let. Ko se je zaradi zdravstvenih težav vrnil v domovino, je to svojo namero uresničil.
Srečanje sta s pričevanjem in fotografijami popestrila še misionarja Anton Grm in Ivane Žigon.
Zadnja je spregovorila Saša Sever Žuntar iz Misionskega središča Slovenije predstavila zgodovino Misijonske molitvene zveze, ki je zaživela pred 25. leti.
Nadškof Alojzij Cvikl je ob tej priložnosti podelil pohvalo in priznanje našemu župniku, gospodu Antonu Pačniku za delovanje v misijonih ter za ustanovitev in vodenje Misijonske pisarne v Mariboru ter Misijonske molitvene zveze.
Šterntal
V petek, 23. avgusta, smo obhajali 16. evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Tega je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji.
Slovesnost je potekala tudi v našem Šterntalu, kjer je na komandno stavbo nekdanjega taborišča Zgodovinska sekcija Matej Slekovec Kidričevo na Industrijski cesti 1 v Kidričevem, izobesilo spominsko obeležje – ploščo.
Slovesnosti se nisem udeležil.
Želim spregovoriti nekaj kratkih besed kot župnik Kidričevega, kamor spada Strnišče oziroma nekdaj Šterntal.
Ko so se dogajali ti grozni dogodki v tem taborišču, je Šterntal spadal v župnijo sv. Lovrenc na Dravskem polju. Leta 1973 je bila ustanovljena župnija sv. Družine v Kidričevem. Strnišče in tudi gozd, ki je na drugi strani ceste, je pripadal hajdinski župniji. Tam so masovni zamolčani grobovi, ta cesta pa je veljala takrat za delitev župnij. Kakor ta gozd in šterntalsko taborišče sta torej pripadla župniji Kidričevo. Odkritje in blagoslovitev spominske plošče je gotovo velika pridobitev za naš kraj, mašo župnijo in občino, saj vedno prihajajo sorodniki nekdanjih žrtev iskati več informacij o teh dogodkih.
Rad bi pa vsaj na kratko povedal, kako smo v letih od 2002, od kar sem tukaj župnik, obhajali 'javni spomin' na ta grozodejstva.
Starejši ljudje še danes neradi govorijo o teh dogodkih, mlajši itak niso bili takrat navzoči. Na vprašanje, kaj se je dogajalo, navadno odgovarjajo: »Ne vem, nisem se takrat zanimal za ta vprašanja …«
Župnik je po svoji službi pastir in mora paziti, da svojo čredo
združuje ne glede na preteklost družbe ali posameznikov in moli za vse zgodovinske odklone.
Naša župnija se je takrat odločila za drugačno pot spomina. Okrog cerkve smo vsak postni čas postavili lesene križe. Na tiho nedeljo smo s prižganimi svečkami molili križev pot za žrtve nasilja med drugo svetovno vojno in v šterntalskem taborišču. Molili smo za žrtve in tudi za zaslepljenost oziroma Božjo svetlobo ter usmiljenje povzročiteljev žrtev.
P. Janez Šamperl, doma iz okolice Ptuja, nam je za to pobožnost sestavil posebno besedilo, kjer so dodana pričevanja preživelih zapornikov iz tega taborišča.
Besedilo je vzeto iz kasete, ki mi jo je podarila starejša gospa – žena od novinarja Vlada Šerca. Novinar Vlado Šerc je leta 1996 po ustnem pričevanju v zvočnem zapisu pripravil TV prispevek: STERNTHAL - „DOLINA ZVEZD“ TV Slovenija 1996 z imenom Kajn, kje je tvoj brat..
Križev pot so vsako leto vodili in pri maši spregovorili o šretntalskem taborišču povabljeni gostje: Leta 2010 prelat Vinko Vegelj iz Ljubljane, 2011 vojaški vikar Jože Plut, 2012 mariborski nadškof Franc Kramberger, 2013 prelat Janez Gril iz Novega Mesta, 2014 provincialni minister Milan Kos, 2015 nadškof Franc Kramberger, 2016 provincialni minister Milan Kos, 2017 brat Milan Kvas, iz kapucinskega reda, 2018 ravnatelj Radia Ognjišče msg. Franci Trstenjak, 2019 p. Vinko Škafar, nato 2020 p. Stanko Stermšek, molili pa smo šterntalski križev pot tudi za časa COVID preko spleta.
Leta 2017 je župnija Kidričevo sprejela pismo od Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje prekritih grobišč in potrditev tega pisma od Pastoralne službe Maribor, naj na tem mestu zamolčanih grobov opravimo obred. Takrat sem k somaševanju povabil tudi sosednega župnika Karla Pavliča iz Lovrenca. Od takrat, naša župnija vsako leto pripravi na tem kraju v gozdu sveto mašo. To je na Dan spomina vseh rajnih, 2. novembra ob 10. uri. Vedno se nam pridruži tudi sosedni župnik Karel Pavlič. Ta dan je sveta maša tudi v kapeli na vojaškem pokopališču ob 8. uri.
Želel sem dodati nekaj svetlih točk iz našega prizadevanja za pieteten spomin tisočerim nedolžnim žrtvam, ki si to iz človeškega vidika tudi zaslužijo, kakor poudarja vabilo na to slovesnost.
Zgodovinsko sekcijo pozdravljam. V kraju, kjer je zaživela, je njeno veliko področje in naporno delo. Naj bo ta kratek zapis le usmeritev in spodbuda k nadaljnjem delu.
Anton Pačnik,
župnik v Kidričevem
Romanja
V času počitnic in dopustov, mnoge župnije organizirajo župnijska romanja. Tudi naša župnija vsako leto izbere eno osrednjo točko romanja, letos Lepoglava na Hrvaškem. Program bomo izpolnili še z obiskom dveh drugih župnij in kosilom.
Romarji pa obiskujejo tudi našo župnijo.
V nedeljo, 4. avgusta so prišli k nam romarji iz župnije Šmartno ob Paki. Ker je župnik bil odsoten jih je sprejel ŽPS, ključarka Anica Zobić. Bili so navdušeni nad lepoto cerkve, urejenosti okolja in postrežbo. Postregli smo jih s pecivom in pijačo. Veseli so bili tudi zlatomašnih podobic. Romarje je vodil župnik Ivan Napret.
V soboto, 10. avgusta so nas obiskali romarji iz Šoštanja s tremi polnimi avtobusi. V cerkvi se je razlegalo njihovo petje in radi so prisluhnili župnikovem pripovedovanju o našem kraju in župniji. ŽPS je za vse romarje pripravil pogostitev s pecivom in pijačo. Mladi Šoštanjčani pa so se povzpeli na zvonik in z navdušenjem pritrkavali. Romarje so vodili župnik Jože Pribožič, duhovni pomočnik Andrej Mazej in diakon Roman Kavšak.
V petek, 23, septembra so našo župnijo obiskali romarji iz župnije Lovrenc na dravskem polju. Na kraju, kjer so se v Šterntalu dogajala gromozanska komunistična nasilja, so izobesili ploščo z napisom V VEČEN SPOMIN IN OPRAVIČILO. Kot podpis je navedena Župnija Lovrenc na Dravskem polju in Zgodovinska sekcija Matej Slekovec. Šterntal je takrat pripadal župniji Lovrenc na Dravskem polju. Leta 1973 je bila ustanovljena naša župnija in od takrat je Šterntal priključen župniji Sv. Družina v Kidričevem.
Romarje na te pomembne kraje, ki danes pripadajo naši župniji, z odobravanjem sprejemamo.
Zahvala po zlati maši
Veliko presenečenja in velika hvaležnost Bogu
Moram se vam vsem iz srca zahvaliti. Ker pri zahvali vedno nekoga pozabimo, bom šel po listu našega pastoralnega dela. Vse naše delo je vedno temeljilo na ŽPS in ŽGS in vse naše delo je bilo zaokroženo v teh organizacijah. Sicer pa, ne samo tukaj imenovanim osebam, vsem župljanom izrekam veliko, veliko zahvalo.
Ker nisem hotel samemu sebi organizirati slovesnost, sem to prepustil ŽPS in ŽGS in ostalim župnijskim skupinam.
Vodenje priprav je prevzelo tajništvo ŽPS, ki ga sestavljajo: Cvetka Bračun, Marija Škafar in Danica Moge. Za prevzem te naloge se zahvaljujem.
Zahvaljujem se pridigarju dr. Vinku Potočniku, dekanu Marjanu Feslu in vsem duhovnikom, ki so se slovesnosti udeležili.
V ŽPS je prva skupina LITURGIČNA skupina. Ta skupina skrbi za lepo bogoslužje. Priprave na takšne posebne slovesnosti zahtevajo še dodatni napor. Hvala.
Zahvala gre Doroteji Trbovšek, Mariji Rampre in cerkvenemu pevskemu zboru, skupini Bellissimo, ki jo vodi Simon Žnidar in otroškemu zboru.
Zahvala župljanom, ki ste mi kupili zlatomašni plašč in albo, vsem, ki ste pri maši sodelovali z branjem beril, uvodov, hvala za vse podarjene darove.
Seveda pa ne smem pozabiti naših ministrantov. Pot do duhovništva me je vodila preko ministriranja. Takrat nas je bil 48 /naštejem na eni stari sliki/. Na tokratni slovesnosti so ministrirali: Maša Pajenk, Zoja in Neža Ivančič, Tomaž Brezar, Filip Korez, Kristjan in Tiana Gajser, Pia Šlamberger, Jaka Juršnik ter Lovro in Jaka Polanec. Hvala, da ste povečali slovesnost z ministriranjem.
Druga skupina v ŽPS je OZNANJEVALNA skupina in tretja KARITAS. Da je slovesnost potekala v duhu duhovne in telesne hrane, je bilo potrebno veliko postoriti in organizirati.
Zahvaljujem se družini Glažar, Vidi Komljenović, Slavici Mlakar, Anici Zobić, Mariji Jančec, družini Premužić in vsem, prav vsem, ki ste sodelovali pri pripravah.
Zahvaljujem se vsem, ki ste pripravili in počistili parcelo, okrasili cerkev in vhod v cerkev, tamburašem in voditelju gospodu Dragu Kleinu, ki so na začetek maše opozorili z mehkimi melodijami Darvinske doline. Zahvaljujem se pritrkovalcem.
Prav posebej se zahvaljujem Ivi Cizerl in skupini 'Veternice', ki so prevzele organizacijo in pogostitev po maši. Zahvaljujem se gasilcem za postavitev šotorov.
Zahvaljujem se za odojka družini Godec, za peteline družinam Podgoršek, Valentan in Marčič, za podarjeno vino gospodu Radoliču iz Kungote, za vino Turistični kmetiji Krošl /za restavracijo/, za pecivo gospodinjam iz Kungote in Kidričevega, baru Nina. Zahvaljujem se Miranu Bračunu, ki je izdelal spominske podobice in tiskarni Ekart za tiskanje podobic
V naši občini se vsi trudimo, da bi bilo naše delo namenjeno v dobro prebivalcev. Zlata maša nas je še tesneje povezala tudi s civilnimi predstavniki naše občine. Maše in slovesnosti so se udeležili podžupanja Anja Rajher, podžupan Bogdan Potočnik in direktor občinske uprave Damjan Napast. Občini se zahvaljujemo za vsestransko pomoč in kritje stroškov za pogostitev druženja po maši.
Zahvaljujem se restavraciji Pan, gospodu Dragu Kleinu in tamburašem, ki so nam igrali na kosilu povabljenih gostov - premiciji, kakor pravimo druženju po novi ali zlati maši.
Zahvaljujem se za veliko in sočno torto.
Po maši se nas je zbralo v restavraciji okoli 160 gostov. Od sorodnikov so se slovesnost udeležili predvsem nečaki in nečakinje.
Zaradi že visoke starosti bratov in sester, zaradi oddaljenosti njihovega bivanja, sem slovesnost ponovil še v Šoštanju. S pevskim zborom, duhovniki velenjske dekanije se nas je zbralo 70 gostov. Hvaležen sem bratu Juliju in gospodu župniku Jožetu Pribožiču, ki sta v Šoštanju prevzela vso organizacijo.
Zlatomašni jubilej Antona Pačnika
Gospod Pačnik je bil deveti sin družine z dvanajstimi otroki iz Zgornjega Razborja pri Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval v Razborju in v Šoštanju. Sledila so gimnazijska leta v Zagrebu in v Pazinu v Istri, kjer je gospod Pačnik tudi maturiral. Nadaljevanje študija teologije v Ljubljani je moral že po dveh mesecih prekiniti zaradi služenja vojaškega roka pri planinski pešadiji v Bovcu. Po odsluženi vojaščini, ki je takrat trajala 18 mesecev se je nemudoma vrnil na fakulteto v Ljubljana in nato v Maribor, nakar je leta 1974 imel novo mašo v Šoštanju. V času fakultetnega študija se je s kolegi dvakrat povzpel na Grossglockner (Veliki klek), Berg Jungfrau, nato na Matterhorne in Mont Blanc.
Po treh letih kaplanske službe v Kamnici pri Mariboru se je leta 1977 napotil v Zair, danes Demokratična republika Kongo, v Misijone, kjer je opravljal različne službe – terenskega misijonarja, voditelja misijonske postaje in generalnega vikarja kardinala Etsoua Zabi Mamugwabija. V tem času je vodil 11 osnovnih šol in 6 gimnazij.
Delo in malarija sta ga tako izčrpala, da se je po 16. letih misijonskega dela moral vrniti v domovino.
V času župnikovanja v Zrečah, ki je trajalo 9 let je uspešno zaključil magisterij iz misiologije – naslov magistrske naloge »Inkulturacija krščanstva na zairskem primeru«. V tem času nastala Misijonska pisarna v Mariboru, katere ustanovitelj in prvi voditelj je bil gospod Pačnik. Vodil je Misijonsko molitveno zvezo, bil član Škofijskega pastoralnega sveta in Pastoralnega sveta Slovenske škofovske konference.
Leta 2001 je bil s strani papeža Janeza Pavla II. imenovan za monsinjorja – papeževega kaplana.
Leta 2002 je prevzel župnijo Svete Družine v Kidričevem. Vso svoje delo je baziral na Župnijskem pastoralne in Gospodarskem svetu in Bogu hvala, v tem času se je veliko postorilo, kljub temu, da smo mala župnija. Poleg skrbi za vzdrževanje cerkvenih prostorov mu je veliko veselje bilo delo z mladino, s katero je večkrat taboril v Pulju, ali jih popeljal na Triglav, Peco, Uršljo goro, pa na kopanje v Terme Zreče. Z mladino so prirejali praznovanja za božične, velikonočne in druge praznike. Župnija je imela dva pevska zbora in številčno ministrantsko skupino. Čas COVID je močno posegel v naše pastoralno delo.
Letos smo obhajali tudi 50. obletnico naše župnije in pred cerkvijo postavili kapelo Medžugorske Matere Božje, saj je naša župnija od župnika Obrana dalje močno povezana z Medžugorjem.
Zadnja leta se župnik še vedno rad posveča mladim, rad obiskuje starejše v spremstvu Župnijske karitas, že vrsto let vsako soboto z veseljem mašuje tudi v Domu starejših ,…
Obhajanje jubileja, kot ga v Kidričevem še ni bilo.
Ob 50. obletnici je gospod Pačnik obhajal zlato mašo v župnijski cerkvi 7. junija 2024. Že pred cerkvijo so dogajanje popestrili tamburaši iz Majšperka pod vodstvom g. Draga Kleina, nato smo iz zvonika zaslišali glasbo naših zvonov – pritrkovanje. Zbralo se nas je lepo število vernikov iz Kidričevega, zelo smo pa bili veseli tudi sorodnikov našega slavljenca, ki so se prav tako odzvali povabili v lepem številu. Obhajanju zlate maše so se pridružili tudi predstavniki občine Kidričevo, verniki Kungote, kjer gospod Pačnik mašuje ob nedeljah in praznikih,…
Med pritrkovanjem je procesija vstopila v cerkev in zadonela je pesem cerkvenega pevskega zbora »Zlatomašnik bod pozdravljen«. Sledil je pozdravni nagovor zlatomašniku. Z jubilantom so somaševali sobratje duhovniki, med drugimi dekan Marjan Fesel in pridigar dr. Vinko Potočnik, ki nam je v besedi naslikal življenje gospoda Pačnika in mu zaželel božjega blagoslova, nadaljnje gorečnosti za evangelij in obilo moči in zdravja.
Sveto mašo so s petjem poleg cerkvenega pevskega zbora popestrili in obogatili Bellissimo - skupina mladih in otroški pevski zbor.
Na koncu svete maše smo prisluhnili zahvalam zlatomašniku za njegovo delo in požrtvovalnost. Izrekli so mu jih: farani Kidričevega, Kungote, Občina Kidričevo, sosedje iz Šoštanja.
Sledilo je druženje za župniščem za vse navzoče, kjer nas je skupina »Vetrnic« postregla s pijačo, jedačo in pecivom.
Praznovanje smo povabljeni zaključili v restavraciji Pan, kjer so nas prijazno postregli, za prijetno vzdušje pa je vseskozi skrbela skupina tamburašev iz Majšperka. Ob koncu se jim je na odru pridružil še naš slavljenec in zapel skupaj z gospodom Kleinom.
14. junija je imel gospod Pačnik ponovitev zlate maše v Šoštanju, katere se nas je udeležilo nekaj Kidričanov. Tudi Šoštanjčani so pripravili zares čudovito sveto mašo. Pridigar ob tej priložnosti je bil dekan Tadej Linasi. Naj omenim, da je cerkveni pevski zbor pel mašo, ki jo je uglasbil gospod Pačnik v prvem letu duhovniške službe.
Po maši so nas domačini postregli s kruhom in pijačo, nakar je sledilo nadaljevanje praznovanja v gostišču Acman.
Cvetka Bračun
Gospodarski svet Župnije Kidričevo se je sestal dne 4.3.2024 ob 18. uri.
Prisotni: Anton Pačnik – župnik, Slavica Mlakar, Tomo Premužič, Anica Zobić in Cvetka Bračun.
Opravičili so se: Rudi Bogdan
Naša glavna tema je bila pleskanje cerkve.
Že dalj časa se na notranjih stenah namreč širi plesen. Tudi fasada župnišča na zahodni strani je plesniva, delno že črna.
Po predložitvi pridobljenih ponudb smo se dogovorili, da se prijavimo na razpis občine Kidričevo – za sofinanciranje obnove in vzdrževanje sakralnih objektov na območju občine Kidričevo v letu 2024.
Naši načrti in želje so, da bi vse notranje stene cerkve obrizgali s sredstvom proti algam, da se prepreči nadaljnje širjenje le teh. Sledil bi oplesk sten z jupol-om. Enako bi storili na zahodni strani župnišča, le da bi tega opleskali z zunanjo fasadno barvo.
Z omenjenim posegom bi odstranili in preprečili širjenje plesni in s tem izboljšali estetski videz cerkve in fasade.
Prijavni obrazec je že pripravljen in ga bomo posredovali na našo občino in v kolikor nam bodo sredstva dodeljena, bomo začeli z izvedbo del.
Zahvala
Verniki naše župnije so o pripravah na naš največji praznik veliko noč in praznovanju zopet pokazali vero, ljubezen do župnije, zavzetost za naš kraj, verske in narodne običaje. Kakor vsako leto smo želeli praznovati kakor velika družina božjih otrok zbranih pod varstvom Svete Družine, ki je zavetnica naše župnije. Otroci in starejši so z veseljem sodelovali.
Župnik, odgovoren za župnijo s člani ŽPS se zahvaljuje vsem, prav vsem.
Sveta Cecilija
22. novembra obhajamo god. sv. Cecilije. Ohranjen je pasijon iz 5. stoletja, ko je sv. Cecilija živela. Takratni oblastniki so jo hoteli odvrniti od krščanske vere. To jim ni uspelo. Zato so jo oblastniki dali sežgati, vendar je iz plamenov prišla nepoškodovana. Zato so jo obglavili.
V 15.stoletju so začeli častiti sv. Cecilijo kot zavetnico cerkvenega petja in cerkvene orgelske glasbe..
Katoliško društvo Zvezdni dol Kidričevo in cerkvene pevke so god sv. Cecilije obhajale skupaj ob kosilu v restavraciji Pan Kidričevo. Obhajanja se je udeležil tudi naš spoštovani gospod župnik Anton Pačnik. Ob 18. uri je v cerkvi Sv. Družine Kidričevo opravil sveto mašo, kjer smo pevke pele v čast Bogu in sv. Ceciliji. Ob koncu maše je gospod Pačnik blagoslovil sliko, na kateri je podoba rožnovenske Marije, h kateri se še posebej priporočamo in molimo v mesecu oktobru.
Namreč, na oktobrskem cerkvenem obvestilu je na prvi strani bila slika Marije, ki me je duhovno prevzela tako zelo, da sem jo po svoje naslikala kot ljubiteljska slikarka in članica Katoliškega društva Zvezdni dol Kidričevo. To sliko sem podarila v trajno last cerkvi Sv. Družine Kidričevo.
Na hrbtni strani je tudi v ta namen posvetilo in moj podpis.
Zahvaljujem se gospodu župniku, da je sliko sprejel in blagoslovil...
Cecilija Bernjak
Zahvala
Župnija je zahvaljuje Tomu Premužiću in Ivanu Beraniču za pleskanje vhodnih vrat v Karitas, vrat v delavnico, igral pod akacijami in križa, skupini 'ZASLUŽNIH' za spravilo kan, okenskih rož, opravljena dela v župnijskem vrtu in spravilo drv v drvarnico.
Zahvaljujemo se KKD Zvezni dol za pogostitev naših pevk ob godu sv. Cecilije, okrasitev za zahvalno nedeljo, izdelavo adventnih vencev za vernike, cerkev in kapelo, za pomoč veroučencem in otrokom pri izdelavi adventnih vencev v otroški delavnici, gospodu Tomu Premožiću in Ivanu Beraniču za izdelavo ogrodja za veliki venec pred cerkvijo, za okrasitev in izdelavo tega venca pa gospe Danici Skok.
Zahvala
MARIJE RAMPRE
Ne morem mimo tega, da se vam ne bi zahvalila, ker tega dneva in dogodka nikakor ne moreš in ne smeš pozabiti - takšno presenečenje, ki ste mi ga pripravili.
Ker vas je preveč, da bi se vsakomur posebej zahvalila naj Vam zapišem
PRAV VSEM ISKRENA HVALA, HVALA IZ SRCA.
ZAHVALA
staršev prvoobhajancev
na dan prvega svetega obhajila
Danes je poseben dan.
Danes je v očeh prvoobhajancev moč zaznati vznemirjenje in iskrice v očeh. Danes smo tukaj ponosni starši prvoobhajancev, njihove babice in dedki. In danes se za naše prvoobhajance začenja nova pot…, nova pot do vere…, od danes naprej naj vas
Jezus še posebej spremlja. Dragi naši otroci, hvala vam, ker ste…
Velika hvala in zahvala pa velja vam gospa Cvetka in vam gospod župnik. Naše otroke sta na poti do prejema zakramenta - Prvo sveto obhajilo bodrila, jih vzpodbujala, včasih malce razvajala s sladkarijami, jim dajala nauke skozi igro in molitve. Za vse to se vama starši iskreno zahvaljujemo.
Prav tako iskrena hvala gospe Doroteji, ki je prvoobhajance spremljala ob petju. Iskrena hvala pa velja tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da je današnji dan tako čudovit.
Obhajila sem se zelo veselila in bilo mi je zelo všeč. Dolgo sem ga čakala. Komaj čakam, da grem k maši in ponovno prejmem obhajilo.
Tinkara
Obhajila sem se zelo veselila. Vsak dan sem na »obhajilnem koledarčku« obrnila list in štela dneve.
Neža
ZAHVALA
Zahvaljujemo se občini Kidričevo za drva, gospodu Rudiju Bogdanu in Zvonku Koresu, Janku Vuku in Ivanu Beraniču ter ostalim, da smo drva razrezali in zložili.
Zahvala in priprošnja
Župnija se zahvaljuje za opravljena dela v zadnjem času na naši župnijski cerkvi. Stena na kapeli, to je nad zakloniščem, je sanirana in dela na tem delu severne stene so končana. Preostala planirana dela se bodo nadaljevala še pred zimo. Hvaležni smo občini, ki nam pomaga s kritjem stroškov, toda to je le del kritja. Ostalo moramo zbrati sami. Hvaležni smo vernikom, ki nam pomagajo, saj se zavedajo, da je naša cerkev naš skupni dom.
Prosimo, da nam pomagate s prispevki.
Lahko pa nam pomagate tudi tako (v naslednjih letih), da nam namenite del dohodnine – izpolnjen obrazec je potrebno oddati na davčno upravo
Župnija se zahvaljuje gospodu Rudiju in Blažu Bogdanu, ki sta popravila (največji) zvon. Zlomil se je namreč nosilec vzmeti, ki zvon poganja.
Zahvala
V teh vročih počitniških dneh se župnija zavzeto pripravlja, da nas ne bo zeblo, ko se bomo zbirali k bogoslužju in otroci k verouku. Skupina zvestih župljanov je že zagotovila dovolj drv za prihajajočo zimo in po končanem delu veselo nazdravila, komu?, zimi, da bi bila čim bolj prijazna z nami.
Cvetka Bračun
Lokacija: