25 let misijonske molitvene zveze (MMZ)
26. oktobra smo v naši župniji praznovali 25. obletnico misijonske molitvene zveze. Spominjam se gospoda škofa msgr. Franca Krambergerja, ko sem mu prinesel 50 misijonskih rožnih vencev in ga prosil, naj jih blagoslovi. Danes je v Misijonsko molitveno zvezo združenih 1200 molivcev, ki vsak dan molimo eno desetko rožnega venca za misijone. Slovesnost je vodil nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v navzočnosti ravnatelja Misijonskega središča v Ljubljani Matjaža Križnarja, sedanjega voditelja MMZ Jožeta Motalna in 12-timi duhovniki.
- V ponedeljek molimo za Afriko,
- v torek za Ameriko,
- v sredo za Evropo,
- v četrtek za Avstralijo in Oceanijo,
- v petek za Azijo,
- v soboto in nedeljo za družine.
Ko se nekdo prijavi, dobi rožni venec v barvah iz MMZ in navodila napisana v knjižici. Obveza je le molitev, druge obveze ni. Bogu darujemo tudi naše trpljenje po vzoru sv. Terezije Deteta Jezusa.
Prijavnico lahko dobite v župnišču v Kidričevem ali na Misijonskem središču (MMZ) Kristanova 1, SI- 1000 Ljubljana, Tel.: 01/300-59-50, ali missio@rkc.si, spletna stran WWW.missio.si
V soboto, 26. oktobra je naša župnija gostila
Misijonsko molitveno zvezo
Pred začetkom svete maše smo molili rožni venec. Molitveno uro so pripravile in vodile molivke župnijske molitvene skupine.
Ob 11. uri se je pričela sveta maša, ki jo je ob somaševanju misijonarjev, ravnatelja MSS Matjaža Križnarja, voditelja MMZ Jožeta Motalna in drugih duhovnikov daroval nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Pri maši je prepeval župnijski pevski zbor in skupina Bellisimo.
Po maši smo prisluhnili pričevanjem, najprej našemu župniku, ki je povedal, da se je za ustanovitev molitvene zveze odločil že kot misijonar, ko se je znašel v krizi, ko ni več zmogel. Takrat se je zavedel, da zanj doma moli njegova mama, molijo… To zavedanje mu je dalo moč, da je svoje poslanstvo nadaljeval kot misijonar v Zairu, danes Kongu celih 16 let. Ko se je zaradi zdravstvenih težav vrnil v domovino, je to svojo namero uresničil.
Srečanje sta s pričevanjem in fotografijami popestrila še misionarja Anton Grm in Ivane Žigon.
Zadnja je spregovorila Saša Sever Žuntar iz Misionskega središča Slovenije predstavila zgodovino Misijonske molitvene zveze, ki je zaživela pred 25. leti.
Nadškof Alojzij Cvikl je ob tej priložnosti podelil pohvalo in priznanje našemu župniku, gospodu Antonu Pačniku za delovanje v misijonih ter za ustanovitev in vodenje Misijonske pisarne v Mariboru ter Misijonske molitvene zveze.
Šterntal
V petek, 23. avgusta, smo obhajali 16. evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Tega je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji.
Slovesnost je potekala tudi v našem Šterntalu, kjer je na komandno stavbo nekdanjega taborišča Zgodovinska sekcija Matej Slekovec Kidričevo na Industrijski cesti 1 v Kidričevem, izobesilo spominsko obeležje – ploščo.
Slovesnosti se nisem udeležil.
Želim spregovoriti nekaj kratkih besed kot župnik Kidričevega, kamor spada Strnišče oziroma nekdaj Šterntal.
Ko so se dogajali ti grozni dogodki v tem taborišču, je Šterntal spadal v župnijo sv. Lovrenc na Dravskem polju. Leta 1973 je bila ustanovljena župnija sv. Družine v Kidričevem. Strnišče in tudi gozd, ki je na drugi strani ceste, je pripadal hajdinski župniji. Tam so masovni zamolčani grobovi, ta cesta pa je veljala takrat za delitev župnij. Kakor ta gozd in šterntalsko taborišče sta torej pripadla župniji Kidričevo. Odkritje in blagoslovitev spominske plošče je gotovo velika pridobitev za naš kraj, mašo župnijo in občino, saj vedno prihajajo sorodniki nekdanjih žrtev iskati več informacij o teh dogodkih.
Rad bi pa vsaj na kratko povedal, kako smo v letih od 2002, od kar sem tukaj župnik, obhajali 'javni spomin' na ta grozodejstva.
Starejši ljudje še danes neradi govorijo o teh dogodkih, mlajši itak niso bili takrat navzoči. Na vprašanje, kaj se je dogajalo, navadno odgovarjajo: »Ne vem, nisem se takrat zanimal za ta vprašanja …«
Župnik je po svoji službi pastir in mora paziti, da svojo čredo
združuje ne glede na preteklost družbe ali posameznikov in moli za vse zgodovinske odklone.
Naša župnija se je takrat odločila za drugačno pot spomina. Okrog cerkve smo vsak postni čas postavili lesene križe. Na tiho nedeljo smo s prižganimi svečkami molili križev pot za žrtve nasilja med drugo svetovno vojno in v šterntalskem taborišču. Molili smo za žrtve in tudi za zaslepljenost oziroma Božjo svetlobo ter usmiljenje povzročiteljev žrtev.
P. Janez Šamperl, doma iz okolice Ptuja, nam je za to pobožnost sestavil posebno besedilo, kjer so dodana pričevanja preživelih zapornikov iz tega taborišča.
Besedilo je vzeto iz kasete, ki mi jo je podarila starejša gospa – žena od novinarja Vlada Šerca. Novinar Vlado Šerc je leta 1996 po ustnem pričevanju v zvočnem zapisu pripravil TV prispevek: STERNTHAL - „DOLINA ZVEZD“ TV Slovenija 1996 z imenom Kajn, kje je tvoj brat..
Križev pot so vsako leto vodili in pri maši spregovorili o šretntalskem taborišču povabljeni gostje: Leta 2010 prelat Vinko Vegelj iz Ljubljane, 2011 vojaški vikar Jože Plut, 2012 mariborski nadškof Franc Kramberger, 2013 prelat Janez Gril iz Novega Mesta, 2014 provincialni minister Milan Kos, 2015 nadškof Franc Kramberger, 2016 provincialni minister Milan Kos, 2017 brat Milan Kvas, iz kapucinskega reda, 2018 ravnatelj Radia Ognjišče msg. Franci Trstenjak, 2019 p. Vinko Škafar, nato 2020 p. Stanko Stermšek, molili pa smo šterntalski križev pot tudi za časa COVID preko spleta.
Leta 2017 je župnija Kidričevo sprejela pismo od Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje prekritih grobišč in potrditev tega pisma od Pastoralne službe Maribor, naj na tem mestu zamolčanih grobov opravimo obred. Takrat sem k somaševanju povabil tudi sosednega župnika Karla Pavliča iz Lovrenca. Od takrat, naša župnija vsako leto pripravi na tem kraju v gozdu sveto mašo. To je na Dan spomina vseh rajnih, 2. novembra ob 10. uri. Vedno se nam pridruži tudi sosedni župnik Karel Pavlič. Ta dan je sveta maša tudi v kapeli na vojaškem pokopališču ob 8. uri.
Želel sem dodati nekaj svetlih točk iz našega prizadevanja za pieteten spomin tisočerim nedolžnim žrtvam, ki si to iz človeškega vidika tudi zaslužijo, kakor poudarja vabilo na to slovesnost.
Zgodovinsko sekcijo pozdravljam. V kraju, kjer je zaživela, je njeno veliko področje in naporno delo. Naj bo ta kratek zapis le usmeritev in spodbuda k nadaljnjem delu.
Anton Pačnik,
župnik v Kidričevem
Romanja
V času počitnic in dopustov, mnoge župnije organizirajo župnijska romanja. Tudi naša župnija vsako leto izbere eno osrednjo točko romanja, letos Lepoglava na Hrvaškem. Program bomo izpolnili še z obiskom dveh drugih župnij in kosilom.
Romarji pa obiskujejo tudi našo župnijo.
V nedeljo, 4. avgusta so prišli k nam romarji iz župnije Šmartno ob Paki. Ker je župnik bil odsoten jih je sprejel ŽPS, ključarka Anica Zobić. Bili so navdušeni nad lepoto cerkve, urejenosti okolja in postrežbo. Postregli smo jih s pecivom in pijačo. Veseli so bili tudi zlatomašnih podobic. Romarje je vodil župnik Ivan Napret.
V soboto, 10. avgusta so nas obiskali romarji iz Šoštanja s tremi polnimi avtobusi. V cerkvi se je razlegalo njihovo petje in radi so prisluhnili župnikovem pripovedovanju o našem kraju in župniji. ŽPS je za vse romarje pripravil pogostitev s pecivom in pijačo. Mladi Šoštanjčani pa so se povzpeli na zvonik in z navdušenjem pritrkavali. Romarje so vodili župnik Jože Pribožič, duhovni pomočnik Andrej Mazej in diakon Roman Kavšak.
V petek, 23, septembra so našo župnijo obiskali romarji iz župnije Lovrenc na dravskem polju. Na kraju, kjer so se v Šterntalu dogajala gromozanska komunistična nasilja, so izobesili ploščo z napisom V VEČEN SPOMIN IN OPRAVIČILO. Kot podpis je navedena Župnija Lovrenc na Dravskem polju in Zgodovinska sekcija Matej Slekovec. Šterntal je takrat pripadal župniji Lovrenc na Dravskem polju. Leta 1973 je bila ustanovljena naša župnija in od takrat je Šterntal priključen župniji Sv. Družina v Kidričevem.
Romarje na te pomembne kraje, ki danes pripadajo naši župniji, z odobravanjem sprejemamo.
Zahvala po zlati maši
Veliko presenečenja in velika hvaležnost Bogu
Moram se vam vsem iz srca zahvaliti. Ker pri zahvali vedno nekoga pozabimo, bom šel po listu našega pastoralnega dela. Vse naše delo je vedno temeljilo na ŽPS in ŽGS in vse naše delo je bilo zaokroženo v teh organizacijah. Sicer pa, ne samo tukaj imenovanim osebam, vsem župljanom izrekam veliko, veliko zahvalo.
Ker nisem hotel samemu sebi organizirati slovesnost, sem to prepustil ŽPS in ŽGS in ostalim župnijskim skupinam.
Vodenje priprav je prevzelo tajništvo ŽPS, ki ga sestavljajo: Cvetka Bračun, Marija Škafar in Danica Moge. Za prevzem te naloge se zahvaljujem.
Zahvaljujem se pridigarju dr. Vinku Potočniku, dekanu Marjanu Feslu in vsem duhovnikom, ki so se slovesnosti udeležili.
V ŽPS je prva skupina LITURGIČNA skupina. Ta skupina skrbi za lepo bogoslužje. Priprave na takšne posebne slovesnosti zahtevajo še dodatni napor. Hvala.
Zahvala gre Doroteji Trbovšek, Mariji Rampre in cerkvenemu pevskemu zboru, skupini Bellissimo, ki jo vodi Simon Žnidar in otroškemu zboru.
Zahvala župljanom, ki ste mi kupili zlatomašni plašč in albo, vsem, ki ste pri maši sodelovali z branjem beril, uvodov, hvala za vse podarjene darove.
Seveda pa ne smem pozabiti naših ministrantov. Pot do duhovništva me je vodila preko ministriranja. Takrat nas je bil 48 /naštejem na eni stari sliki/. Na tokratni slovesnosti so ministrirali: Maša Pajenk, Zoja in Neža Ivančič, Tomaž Brezar, Filip Korez, Kristjan in Tiana Gajser, Pia Šlamberger, Jaka Juršnik ter Lovro in Jaka Polanec. Hvala, da ste povečali slovesnost z ministriranjem.
Druga skupina v ŽPS je OZNANJEVALNA skupina in tretja KARITAS. Da je slovesnost potekala v duhu duhovne in telesne hrane, je bilo potrebno veliko postoriti in organizirati.
Zahvaljujem se družini Glažar, Vidi Komljenović, Slavici Mlakar, Anici Zobić, Mariji Jančec, družini Premužić in vsem, prav vsem, ki ste sodelovali pri pripravah.
Zahvaljujem se vsem, ki ste pripravili in počistili parcelo, okrasili cerkev in vhod v cerkev, tamburašem in voditelju gospodu Dragu Kleinu, ki so na začetek maše opozorili z mehkimi melodijami Darvinske doline. Zahvaljujem se pritrkovalcem.
Prav posebej se zahvaljujem Ivi Cizerl in skupini 'Veternice', ki so prevzele organizacijo in pogostitev po maši. Zahvaljujem se gasilcem za postavitev šotorov.
Zahvaljujem se za odojka družini Godec, za peteline družinam Podgoršek, Valentan in Marčič, za podarjeno vino gospodu Radoliču iz Kungote, za vino Turistični kmetiji Krošl /za restavracijo/, za pecivo gospodinjam iz Kungote in Kidričevega, baru Nina. Zahvaljujem se Miranu Bračunu, ki je izdelal spominske podobice in tiskarni Ekart za tiskanje podobic
V naši občini se vsi trudimo, da bi bilo naše delo namenjeno v dobro prebivalcev. Zlata maša nas je še tesneje povezala tudi s civilnimi predstavniki naše občine. Maše in slovesnosti so se udeležili podžupanja Anja Rajher, podžupan Bogdan Potočnik in direktor občinske uprave Damjan Napast. Občini se zahvaljujemo za vsestransko pomoč in kritje stroškov za pogostitev druženja po maši.
Zahvaljujem se restavraciji Pan, gospodu Dragu Kleinu in tamburašem, ki so nam igrali na kosilu povabljenih gostov - premiciji, kakor pravimo druženju po novi ali zlati maši.
Zahvaljujem se za veliko in sočno torto.
Po maši se nas je zbralo v restavraciji okoli 160 gostov. Od sorodnikov so se slovesnost udeležili predvsem nečaki in nečakinje.
Zaradi že visoke starosti bratov in sester, zaradi oddaljenosti njihovega bivanja, sem slovesnost ponovil še v Šoštanju. S pevskim zborom, duhovniki velenjske dekanije se nas je zbralo 70 gostov. Hvaležen sem bratu Juliju in gospodu župniku Jožetu Pribožiču, ki sta v Šoštanju prevzela vso organizacijo.
Zlatomašni jubilej Antona Pačnika
Gospod Pačnik je bil deveti sin družine z dvanajstimi otroki iz Zgornjega Razborja pri Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval v Razborju in v Šoštanju. Sledila so gimnazijska leta v Zagrebu in v Pazinu v Istri, kjer je gospod Pačnik tudi maturiral. Nadaljevanje študija teologije v Ljubljani je moral že po dveh mesecih prekiniti zaradi služenja vojaškega roka pri planinski pešadiji v Bovcu. Po odsluženi vojaščini, ki je takrat trajala 18 mesecev se je nemudoma vrnil na fakulteto v Ljubljana in nato v Maribor, nakar je leta 1974 imel novo mašo v Šoštanju. V času fakultetnega študija se je s kolegi dvakrat povzpel na Grossglockner (Veliki klek), Berg Jungfrau, nato na Matterhorne in Mont Blanc.
Po treh letih kaplanske službe v Kamnici pri Mariboru se je leta 1977 napotil v Zair, danes Demokratična republika Kongo, v Misijone, kjer je opravljal različne službe – terenskega misijonarja, voditelja misijonske postaje in generalnega vikarja kardinala Etsoua Zabi Mamugwabija. V tem času je vodil 11 osnovnih šol in 6 gimnazij.
Delo in malarija sta ga tako izčrpala, da se je po 16. letih misijonskega dela moral vrniti v domovino.
V času župnikovanja v Zrečah, ki je trajalo 9 let je uspešno zaključil magisterij iz misiologije – naslov magistrske naloge »Inkulturacija krščanstva na zairskem primeru«. V tem času nastala Misijonska pisarna v Mariboru, katere ustanovitelj in prvi voditelj je bil gospod Pačnik. Vodil je Misijonsko molitveno zvezo, bil član Škofijskega pastoralnega sveta in Pastoralnega sveta Slovenske škofovske konference.
Leta 2001 je bil s strani papeža Janeza Pavla II. imenovan za monsinjorja – papeževega kaplana.
Leta 2002 je prevzel župnijo Svete Družine v Kidričevem. Vso svoje delo je baziral na Župnijskem pastoralne in Gospodarskem svetu in Bogu hvala, v tem času se je veliko postorilo, kljub temu, da smo mala župnija. Poleg skrbi za vzdrževanje cerkvenih prostorov mu je veliko veselje bilo delo z mladino, s katero je večkrat taboril v Pulju, ali jih popeljal na Triglav, Peco, Uršljo goro, pa na kopanje v Terme Zreče. Z mladino so prirejali praznovanja za božične, velikonočne in druge praznike. Župnija je imela dva pevska zbora in številčno ministrantsko skupino. Čas COVID je močno posegel v naše pastoralno delo.
Letos smo obhajali tudi 50. obletnico naše župnije in pred cerkvijo postavili kapelo Medžugorske Matere Božje, saj je naša župnija od župnika Obrana dalje močno povezana z Medžugorjem.
Zadnja leta se župnik še vedno rad posveča mladim, rad obiskuje starejše v spremstvu Župnijske karitas, že vrsto let vsako soboto z veseljem mašuje tudi v Domu starejših ,…
Obhajanje jubileja, kot ga v Kidričevem še ni bilo.
Ob 50. obletnici je gospod Pačnik obhajal zlato mašo v župnijski cerkvi 7. junija 2024. Že pred cerkvijo so dogajanje popestrili tamburaši iz Majšperka pod vodstvom g. Draga Kleina, nato smo iz zvonika zaslišali glasbo naših zvonov – pritrkovanje. Zbralo se nas je lepo število vernikov iz Kidričevega, zelo smo pa bili veseli tudi sorodnikov našega slavljenca, ki so se prav tako odzvali povabili v lepem številu. Obhajanju zlate maše so se pridružili tudi predstavniki občine Kidričevo, verniki Kungote, kjer gospod Pačnik mašuje ob nedeljah in praznikih,…
Med pritrkovanjem je procesija vstopila v cerkev in zadonela je pesem cerkvenega pevskega zbora »Zlatomašnik bod pozdravljen«. Sledil je pozdravni nagovor zlatomašniku. Z jubilantom so somaševali sobratje duhovniki, med drugimi dekan Marjan Fesel in pridigar dr. Vinko Potočnik, ki nam je v besedi naslikal življenje gospoda Pačnika in mu zaželel božjega blagoslova, nadaljnje gorečnosti za evangelij in obilo moči in zdravja.
Sveto mašo so s petjem poleg cerkvenega pevskega zbora popestrili in obogatili Bellissimo - skupina mladih in otroški pevski zbor.
Na koncu svete maše smo prisluhnili zahvalam zlatomašniku za njegovo delo in požrtvovalnost. Izrekli so mu jih: farani Kidričevega, Kungote, Občina Kidričevo, sosedje iz Šoštanja.
Sledilo je druženje za župniščem za vse navzoče, kjer nas je skupina »Vetrnic« postregla s pijačo, jedačo in pecivom.
Praznovanje smo povabljeni zaključili v restavraciji Pan, kjer so nas prijazno postregli, za prijetno vzdušje pa je vseskozi skrbela skupina tamburašev iz Majšperka. Ob koncu se jim je na odru pridružil še naš slavljenec in zapel skupaj z gospodom Kleinom.
14. junija je imel gospod Pačnik ponovitev zlate maše v Šoštanju, katere se nas je udeležilo nekaj Kidričanov. Tudi Šoštanjčani so pripravili zares čudovito sveto mašo. Pridigar ob tej priložnosti je bil dekan Tadej Linasi. Naj omenim, da je cerkveni pevski zbor pel mašo, ki jo je uglasbil gospod Pačnik v prvem letu duhovniške službe.
Po maši so nas domačini postregli s kruhom in pijačo, nakar je sledilo nadaljevanje praznovanja v gostišču Acman.
Cvetka Bračun
Gospodarski svet Župnije Kidričevo se je sestal dne 4.3.2024 ob 18. uri.
Prisotni: Anton Pačnik – župnik, Slavica Mlakar, Tomo Premužič, Anica Zobić in Cvetka Bračun.
Opravičili so se: Rudi Bogdan
Naša glavna tema je bila pleskanje cerkve.
Že dalj časa se na notranjih stenah namreč širi plesen. Tudi fasada župnišča na zahodni strani je plesniva, delno že črna.
Po predložitvi pridobljenih ponudb smo se dogovorili, da se prijavimo na razpis občine Kidričevo – za sofinanciranje obnove in vzdrževanje sakralnih objektov na območju občine Kidričevo v letu 2024.
Naši načrti in želje so, da bi vse notranje stene cerkve obrizgali s sredstvom proti algam, da se prepreči nadaljnje širjenje le teh. Sledil bi oplesk sten z jupol-om. Enako bi storili na zahodni strani župnišča, le da bi tega opleskali z zunanjo fasadno barvo.
Z omenjenim posegom bi odstranili in preprečili širjenje plesni in s tem izboljšali estetski videz cerkve in fasade.
Prijavni obrazec je že pripravljen in ga bomo posredovali na našo občino in v kolikor nam bodo sredstva dodeljena, bomo začeli z izvedbo del.
Zahvala
Verniki naše župnije so o pripravah na naš največji praznik veliko noč in praznovanju zopet pokazali vero, ljubezen do župnije, zavzetost za naš kraj, verske in narodne običaje. Kakor vsako leto smo želeli praznovati kakor velika družina božjih otrok zbranih pod varstvom Svete Družine, ki je zavetnica naše župnije. Otroci in starejši so z veseljem sodelovali.
Župnik, odgovoren za župnijo s člani ŽPS se zahvaljuje vsem, prav vsem.
Sveta Cecilija
22. novembra obhajamo god. sv. Cecilije. Ohranjen je pasijon iz 5. stoletja, ko je sv. Cecilija živela. Takratni oblastniki so jo hoteli odvrniti od krščanske vere. To jim ni uspelo. Zato so jo oblastniki dali sežgati, vendar je iz plamenov prišla nepoškodovana. Zato so jo obglavili.
V 15.stoletju so začeli častiti sv. Cecilijo kot zavetnico cerkvenega petja in cerkvene orgelske glasbe..
Katoliško društvo Zvezdni dol Kidričevo in cerkvene pevke so god sv. Cecilije obhajale skupaj ob kosilu v restavraciji Pan Kidričevo. Obhajanja se je udeležil tudi naš spoštovani gospod župnik Anton Pačnik. Ob 18. uri je v cerkvi Sv. Družine Kidričevo opravil sveto mašo, kjer smo pevke pele v čast Bogu in sv. Ceciliji. Ob koncu maše je gospod Pačnik blagoslovil sliko, na kateri je podoba rožnovenske Marije, h kateri se še posebej priporočamo in molimo v mesecu oktobru.
Namreč, na oktobrskem cerkvenem obvestilu je na prvi strani bila slika Marije, ki me je duhovno prevzela tako zelo, da sem jo po svoje naslikala kot ljubiteljska slikarka in članica Katoliškega društva Zvezdni dol Kidričevo. To sliko sem podarila v trajno last cerkvi Sv. Družine Kidričevo.
Na hrbtni strani je tudi v ta namen posvetilo in moj podpis.
Zahvaljujem se gospodu župniku, da je sliko sprejel in blagoslovil...
Cecilija Bernjak
Zahvala
Župnija je zahvaljuje Tomu Premužiću in Ivanu Beraniču za pleskanje vhodnih vrat v Karitas, vrat v delavnico, igral pod akacijami in križa, skupini 'ZASLUŽNIH' za spravilo kan, okenskih rož, opravljena dela v župnijskem vrtu in spravilo drv v drvarnico.
Zahvaljujemo se KKD Zvezni dol za pogostitev naših pevk ob godu sv. Cecilije, okrasitev za zahvalno nedeljo, izdelavo adventnih vencev za vernike, cerkev in kapelo, za pomoč veroučencem in otrokom pri izdelavi adventnih vencev v otroški delavnici, gospodu Tomu Premožiću in Ivanu Beraniču za izdelavo ogrodja za veliki venec pred cerkvijo, za okrasitev in izdelavo tega venca pa gospe Danici Skok.
Zahvala
MARIJE RAMPRE
Ne morem mimo tega, da se vam ne bi zahvalila, ker tega dneva in dogodka nikakor ne moreš in ne smeš pozabiti - takšno presenečenje, ki ste mi ga pripravili.
Ker vas je preveč, da bi se vsakomur posebej zahvalila naj Vam zapišem
PRAV VSEM ISKRENA HVALA, HVALA IZ SRCA.
ZAHVALA
staršev prvoobhajancev
na dan prvega svetega obhajila
Danes je poseben dan.
Danes je v očeh prvoobhajancev moč zaznati vznemirjenje in iskrice v očeh. Danes smo tukaj ponosni starši prvoobhajancev, njihove babice in dedki. In danes se za naše prvoobhajance začenja nova pot…, nova pot do vere…, od danes naprej naj vas
Jezus še posebej spremlja. Dragi naši otroci, hvala vam, ker ste…
Velika hvala in zahvala pa velja vam gospa Cvetka in vam gospod župnik. Naše otroke sta na poti do prejema zakramenta - Prvo sveto obhajilo bodrila, jih vzpodbujala, včasih malce razvajala s sladkarijami, jim dajala nauke skozi igro in molitve. Za vse to se vama starši iskreno zahvaljujemo.
Prav tako iskrena hvala gospe Doroteji, ki je prvoobhajance spremljala ob petju. Iskrena hvala pa velja tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da je današnji dan tako čudovit.
Obhajila sem se zelo veselila in bilo mi je zelo všeč. Dolgo sem ga čakala. Komaj čakam, da grem k maši in ponovno prejmem obhajilo.
Tinkara
Obhajila sem se zelo veselila. Vsak dan sem na »obhajilnem koledarčku« obrnila list in štela dneve.
Neža
ZAHVALA
Zahvaljujemo se občini Kidričevo za drva, gospodu Rudiju Bogdanu in Zvonku Koresu, Janku Vuku in Ivanu Beraniču ter ostalim, da smo drva razrezali in zložili.
Zahvala in priprošnja
Župnija se zahvaljuje za opravljena dela v zadnjem času na naši župnijski cerkvi. Stena na kapeli, to je nad zakloniščem, je sanirana in dela na tem delu severne stene so končana. Preostala planirana dela se bodo nadaljevala še pred zimo. Hvaležni smo občini, ki nam pomaga s kritjem stroškov, toda to je le del kritja. Ostalo moramo zbrati sami. Hvaležni smo vernikom, ki nam pomagajo, saj se zavedajo, da je naša cerkev naš skupni dom.
Prosimo, da nam pomagate s prispevki.
Lahko pa nam pomagate tudi tako (v naslednjih letih), da nam namenite del dohodnine – izpolnjen obrazec je potrebno oddati na davčno upravo
Župnija se zahvaljuje gospodu Rudiju in Blažu Bogdanu, ki sta popravila (največji) zvon. Zlomil se je namreč nosilec vzmeti, ki zvon poganja.
Zahvala
V teh vročih počitniških dneh se župnija zavzeto pripravlja, da nas ne bo zeblo, ko se bomo zbirali k bogoslužju in otroci k verouku. Skupina zvestih župljanov je že zagotovila dovolj drv za prihajajočo zimo in po končanem delu veselo nazdravila, komu?, zimi, da bi bila čim bolj prijazna z nami.
Cvetka Bračun
Lokacija:
