Preskoči na vsebino


Svetopisemska skupina

Papeževa pot v Kanado

Papež Frančišek se je od 24.7.-29.7.2022 podal na spokorno romanje h kanadskim domorodnim ljudstvom.

Tako je razložil namen svojega obiska:

»Žal so v preteklosti številni kristjani, vključno s člani redovnih ustanov, sodelovali z vladno asimilacijsko politiko, ki je globoko ranila domorodna plemena. Zato sem njihovim predstavnikom, ki so me obiskali v Vatikanu, izrazil bolečino in sočutje in zato se prihodnjo nedeljo odpravljam na spokorno romanje k njim, da bi, z Božjo pomočjo, pospešili proces ozdravitve in sprave.«

 

So ustavni sodniki postali aktivisti?

Ustavno sodišče je s 6 glasovi za in 3 proti sklenilo, da se istospolni pari lahko poročijo in posvojijo otroka pod enakimi pogoji, kot heteroseksualni pari. Njihova odločitev je v nasprotju z voljo ljudstva, kar se je do sedaj potrdilo tudi na dveh družinskih referendumih. Se je ustavno sodišče tokrat neupravičeno postavilo v vlogo zakonodajalca?

Pomisleke na takšno interpretacijo so imeli ustavni sodniki Marko Šorli, dr. Klemen Jaklič in dr. Rok Svetlič.

Oglasil se je tudi predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, ki je zapisal:

»Oče je moški in mama je ženska. Pravica otroka je temeljna. Pravica do posvojitve ne obstaja kot človekova pravica. Istospolnim je naša vlada že davno zagotovila enakopravnost.«

 

Slovenska škofovska konferenca

Leta 1993 je bila ustanovljena samostojna Slovenska škofovska konferenca. Letos je dobila novo vodstvo: predsednik dr. Andrej Saje, podpredsednik dr. Maksimilijan Matjaž in član dr. Peter Štumf.

Novi predsednik je povedal: »Skupaj lahko premaknemo stvari naprej. Spremembe ne prihajajo zgolj z novimi ljudmi, temveč s spremenjenimi osebami, ki so svobodne in niso vezane na kariero, čast in oblast.«

Novo vodstvo je junija obiskalo Vatikan. Ob srečanju jim je papež Frančišek položil na srce, naj bodo evangeljska sol, ki bo prekvasila vse telo Cerkve.

 

 

 

 

»Za seboj je pustil sled upanja in žive vere!«

 

In memoriam.

Kajetan Gantar (1930-2022)

V visoki starosti se je poslovil akademik dr. Kajetan Gantar.

Rodil se je oktobra 1930 v Ljubljani. Otroštvo je preživel v Celju. Pred vojno se je šolal na Škofijski klasični gimnaziji v Škofovih zavodih, po vojni pa še na begunski gimnaziji v Lienzu na avstrijskem Koroškem, kamor je spremljal očeta z reko   

beguncev. Leta 1947 se je z očetom vrnil v Ljubljano, kjer je ostala mama s šestimi otroki. Po končanem študiju klasične filologije na Filozofski fakulteti ga je poklicna pot vodila tudi preko Ptuja (gimnazijski profesor), večino časa pa je kot profesor klasične filologije na oddelku Filozofske fakultete za latinski jezik in književnost generacije študentov navduševal za grščino in latinščino ter svet, ki ga razkrivata.  Kot gostujoči profesor je predaval tudi na tujih univerzah.

Kajetan Gantar je bil pomembno prevajalsko in uredniško ime. V slovenščino je prelil ali posodobil najpomembnejša dela antične književnosti. Klasiki je posvetil življenje. Bil je edini Slovenec, ki je za življenjsko delo prejel dve največji nagradi: za znanstveno delo Zoisovo nagrado (2010) in za literarno in prevajalsko delo Prešernovo nagrado (2022).

O svojem življenju in delu je napisal tri knjige spominov: Utrinki ugaslih sanj (2005), osebna zgodba in hkrati dragocena učna ura iz naše polpretekle zgodovine, v knjigi Zasilni pristanek (2011) in Penelopin prt (2021), pa opisuje svoja profesorska leta.

 

Srečanja

10. junija 2022 se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v Rimu srečala s papežem Frančiškom.

Po srečanju je zapisala: »Vesela sem vnovičnega srečanja s papežem Frančiškom. Sva s tistimi, ki trpijo zaradi uničevanja v Ukrajini. Ta vojna se mora končati, mir se mora vrniti v Evropo.«

Da je na strani trpečih, je ne le z lepimi besedami ampak s konkretnimi dejanji pokazal gospod Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Dom je ponudil dvema ukrajinskima begunskima družinama. Tako je opisal njihovo  sobivanje:

Daljne dežele, nepoznani jeziki.

Nenadoma postanejo mimohodi na istih cestah in stopanje skozi ista vrata.

In srečevanja na istih hodnikih.

Počasi postanejo ista kuhinja in isti hladilnik in isti pralni stroj. In kava, ki jo pijemo skupaj.

 

In nasmeh in kretnje rok, s katerimi dopolnjujemo vrzeli, ki jih aplikacija ne zna prevesti.

»Vse je naše. Sedaj smo na neki način družina.

Ista miza. Ena skleda. En kruh.

In mi, ki si ga delimo.

Na neki način družina.«

Lokacija:
Print Friendly and PDF