Medjugorje

V Vatikanu so na tiskovni konferenci 19. septembra predstavili dokument Kraljica miru Dikasterija za nauk vere, ki ga je potrdil papež Frančišek. Dokument priznava obilne sadove, povezane s svetiščem Kraljice miru v Medjugorju v Hercegovini, ne izreka pa se o nadnaravnosti prikazovanj.

Na splošno je izraženo mnenje o sporočilih pozitivno, vendar je Dikasterij pojasnil nekatere izraze v njih. Odločitev o Medjugorju temelji na novih predpisih za razločevanje Cerkve o pojavih, ki jih je Vatikan objavil maja letos. V skladu s smernicami se Cerkvi ni več treba izreči ali gre za nadnaravni pojav ali ne (ta možnost je prepuščena le papežu) pač pa je poudarek na presoji ali je verska praksa ob nekem prikazovanju ali drugem pojavu pozitivna.

Dikasterij je opredelil 6 možnih ocen. Prva, najbolj pozitivna, ki je je bilo deležno Medjugorje, se imenuje »Nihil obstat«, »Nič ne ovira«. O nadnaravnosti se ne izreka, priznava pa znamenja delovanja Duha. Škof naj v takem primeru ovrednoti pastoralni pomen pojava in spodbudi njegovo razširjanje, tudi z romanji.

Kraji, povezani s fenomenom Medjugorja, so cilji romarjev vsega sveta. Pozitivni sadovi se kažejo predvsem v spodbujanju zdrave verske prakse in verskega življenja v skladu z izročilom Cerkve. Nekateri so odkrili ali ponovno odkrili vero, zaznati je mogoče veliko spreobrnjenj, to pomeni vrnitev k spovedi in zakramentalnemu občestvu, številni so duhovni poklici, sprave med zakonci in prenove družinskega življenja. Takšne izkušnje se pojavljajo predvsem v okviru romanj na kraje prvotnih dogodkov in ne med srečanji z »vidci«, pri udeležitvi domnevnih prikazovanj. Poročajo tudi o številnih ozdravitvah.

Papež: Rana ura, zlata ura!

Papež Frančišek vstaja zelo zgodaj. Vsako jutro se zbudi ob štirih. Ob petih začne moliti. To je povedal v pogovoru s sobrati jezuiti med svojim nedavnim potovanjem v Vzhodno Azijo in Oceanijo. Tovrstni pogovori so za zaprtimi vrati, vendar odlomke pozneje tudi objavijo v jezuitski reviji Civiltta Cattolica.

87 letni papež je priznal, da je zgodnje vstajanje tudi posledica starosti. Večkrat na dan moli, tudi zvečer, včasih med molitvijo zaspi. »Ko se to zgodi, ni nič narobe. To je znamenje, da se z Bogom počutim sproščeno. V molitvi se spočijem«, je povedal.

Romanje vojakov na Brezje

Kakor je postalo že tradicionalno, so pripadnice in pripadniki Slovenske vojske tudi letos v nedeljo, 22. septembra, ob dnevu Vojaškega vikariata, romali v slovensko narodno svetišče k Mariji Pomagaj na Brezje. Skoraj 200 udeležencev je svoje romanje začelo navsezgodaj zjutraj izpred  vojašnice v Kranju in ga dopoldne okronalo z vojaško romarsko mašo, ki jo je ob somaševanju vojaških kaplanov vodil vojaški vikar Matej Jakopič. Ob začetku homilije je spomnil na podpis sporazuma med Vlado RS in Slovensko škofovsko konferenco izpred  24 let, ki je postavil temelje duhovne oskrbe pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske doma in v tujini.

Jezus hrani naše življenje s svojim

Vatikan: »Kristus, pravi človek, dobro ve, da je treba jesti za preživetje. Ve pa tudi, da to ne zadostuje, zato nam pripravlja še večji dar: On postane hrana in pijača, hrani naše življenje s svojim, da lahko živimo v občestvu z Bogom in med sabo. Hvala ti, Gospod Jezus, hvala!« je dejal papež ob nedeljski molitvi 8. avgusta.

Priročnik o koncu življenja

Papeška akademija za življenje je 8.avg. izdala Mali vademekum o koncu življenja, ki je nova referenca za področje bioetike. Med drugim zavrača evtanazijo, spodbuja paliativno oskrbo in presojo od primera do primera pri umetni ohranitvi življenja. Obenem se odreka poveličevanju trpljenja kot sredstva za zveličanje in poudarja, da je blaženje trpljenja poklicna dolžnost in dejanje krščanske ljubezni.

Kenijski duhovnik Imo Donald Basols

Je bil nedavno na obisku v Sloveniji.

Odraščal je pri stricu muslimanu, saj sta se starša ločila, preden je bil rojen. Tako je bil kot otrok vzgajan v islamu, obiskoval je muslimansko versko šolo medreso.

Ko je stric umrl, je skrb zanj prevzel drugi stric, ki je bil kristjan in celo katehet v Katoliški cerkvi. Tako je na stričevo zahtevo pričel obiskovati kateheze in bil l. 2000 krščen. Iz Rašida se je preimenoval v Donalda. Sledila je birma, delo s krščanskimi dijaki in pot do duhovništva. L. 2017 ga je škof poslal na študij dogmatične teologije v Rim. Od tu je prvič prišel v Slovenijo. Že leta 2012 se je še kot semeniščnik prek Facebooka spoprijateljil s Sašom Kovačem, ki je bil takrat že duhovnik v Zagradcu. Leto za letom je ves čas študija prihajal v Slovenijo in l. 2018 na srečanju mladih v Stični navezal stik s slovensko Karitas. 

Imo Donald Basols:

»Mož pred izzivi ne beži. Vedno je tam, neglede na to, kaj pride in varuje svojo skupnost.«

»Ženske solze so začetek miru, ker prihajajo iz srca.«

Ponosno in hvaležno

Ob praznovanju 105. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom so na predvečer praznika v obnovljeni beltinški cerkvi sv. Ladislava darovali sveto mašo v zahvalo za domovino. Ob somaševanju dekana in župnika Borisa Kučka, generalnega vikarja soboške škofije Lojzeta Kozarja ml. in več duhovnikov je mašo daroval škof dr. Peter Štumf. Prisotni so bili tudi predstavniki političnega in družbenega življenja na lokalni in državni ravni. Peli so združeni pevski zbori pod vodstvom Jožefa in Gorazda Tivadarja in organista Davida Lukača.

»Ne bojmo se sedanjosti in prihodnosti. Kristus je z nami. Pogum, vse ljudstvo v deželi!« so bile sklepne besede škofa Štumfa v slavnostni pridigi.