Preskoči na vsebino


AKTUALNO

Župnija Sv. Družine  Kidričevo bo obhajala velikonočne praznike

 

Dragi verniki župnije Sv. Družina v Kidričevem

 

Vsako leto smo zelo slovesno obhajali velikonočne praznike. S križevimi poti okrog cerkve, ki so jih vedno pripravljale župnijske skupine in šterntalskim križevim potom, smo romali skozi postni čas ter  priromali do cvetne nedelje, ki smo jo vedno zelo slovesno obhajali Sledil je veliki teden z obredi na veliki četrtek, petek, blagoslov jedi na veliko soboto in večerno mašo z obredi ponovitve krstnih obljub ter velikonočna vstajenjska procesija s sveto mašo.

 

Letos je drugače.

 

Župnik mašuje v zimski kapeli zasebno in vas spremlja z molitvijo, ko odhajate po svojih opravkih ali pa ste doma, kakor naročajo preventivni ukrepi za zajezitev koronavirusa. Vaš župnik je z vami.

 

Kako moramo ravnati v tem času, navodila po medijih kar dežujejo. Sploh ni dvoma, da jih moramo upoštevati. Ohraniti pa moramo vedrino duha, zdrav razum, zaupanje v Boga in v samega sebe. Ne pozabimo, da smo pri krstu postali Božji otroci. 

 

Zakaj se je vse to zgrnilo na nas, bomo lahko razpravljali pozneje. Sedaj je čas, da sprejmemo razmere kot dejstvo in storimo vse, da te težave junaško prebrodimo.

Pred nami so največji praznični dnevi. Ker se maš in obredov ne moremo udeležiti, ampak jih lahko spremljamo le preko medijev, bomo letos veliko noč praznovali v moči našega splošnega duhovništva.

Duhovnik je pri mašniškem posvečenjem sprejel zakrament službenega duhovništva. Njegovo poslanstvo je v tej situaciji zelo omejeno. Toda, ne pozabimo, da smo bili pri krstu maziljeni za duhovnike, preroke in kralje, sprejeli smo torej splošno duhovništvo.

Praznik ni praznik, če vanj nismo vključeni.

Pripravili smo dva načina praznovanja. Prvi je krajši, morda namenjen starejšim vernikom naše župnije, drugi s širšo razlago dogajanja je namenjen praznovanju v družini z otroki.

Družinsko mizo bomo vsak večer za nekaj trenutkov spremenili v oltar.

 

 

Cvetna nedelja – Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem

 (Na sprehodu odrežemo nekaj zelenja in ga povežemo v presmec. Gotovo se bomo potrudili, da ga bomo zelo lepo/umetniško oblikovali. Nanj lahko pripnemo tudi kak trakec, kakor to delamo v župniji za cvetno nedeljo. Če to ni mogoče, nam presmec lahko nadomesti kakšna zelena vejica. Ker je to obred, je prav, da besedila govorimo, ne le miselno beremo. Če nas je zbranih več ljudi – članov družine, lahko to vlogo prevzame eden kot voditelj obreda).

 

1.) Voditelj:

2.) »Danes se nismo mogli udeležiti obredov cvetne nedelje. Zato ta praznik obhajamo doma.«

3.) »Prebral bom odlomek iz Svetega pisma.«

4.) »Ko so se  približali Jeruzalemu in prišli do Bétfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in oslička pri njej. Odvežita ju in ju pripeljita k meni. Če vama kdo kaj poreče, recita: ›Gospod ju potrebuje,‹ in takoj ju bo poslal.« To pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:

'Povejte sionski hčeri: Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, krotak, jezdi na oslici in na osličku, mladiču vprežne živali. Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale:

»Hozána Davidovemu sinu!

Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!

Hozana na višavah!«

 Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto razburkalo in govorilo: »Kdo je to? Množice pa so govorile: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.'«  (Mt 21, 1.11)

 5.) Če je navzočih več družinskih članov, se o tem lahko pogovorimo, če smo sami, za kratek čas pomislimo, kaj smo prebrali.

6.) Lahko preberemo tudi Jezusovo trpljenje iz Svetega pisma Mt 26, 14-75; 27 , 1-66.

7.)Končamo z duhovnim obhajilom, to je z naslednjo molitvijo:

Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

 (Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)

Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

8.) Molitev končamo z znamenjem križa.

 

 

 

Veliki četrtek – spomin zadnje večerje

1.) Na mizo, ki je zvečer pri obredu za nas  ' oltar' položimo kruh.

2.) Spregovorimo:

3.) »Danes se spominjamo zadnje večerje, kjer je Jezus postavil dva zakramenta: svete evharistije, to je svete maše in mašniškega posvečenja ter z umivanjem nog apostolom veliko zapoved ljubezni.

4.) Odlomek iz Svetega pisma:

Berilo iz pisma apostola Pavla Korinčanom.

»Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: Gospod Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh  in se zahvalil, ga razlomil in rekel: »To je moje telo za vas. To delajte v moj spomin.«  Prav tako je vzel tudi kelih po večerji in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi.

Kolikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin.«  Kajti kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride (1. Kor 11, 23-26).

5.) Lahko dodamo še evangelij tega dne:  

»Iz svetega evangelija po Janezu:  

Pred praznikom  je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda.  Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan. Prišel je k Simonu Petru. Ta mu je rekel: »Gospod, ti mi noge umivaš?« Jezus je odvrnil in mu rekel: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« Peter mu je rekel: »Ne boš mi umival nog, nikoli ne!« Jezus mu je odgovoril: »Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.« Simon Peter mu je rekel: »Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.« Jezus mu je dejal: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namreč čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.« Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.«

 Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil.

6.) Pogovor in duhovno obhajilo

 

 

 

Veliki petek – spomin Jezusove smrti na križu in pokopa

(Če je mogoče iz lesa izrežemo zelo lep križ. Lahko ostane kot spominsko znamenje na leto 2020, ko nas je dohitela preizkušnja epidemije koronavirusa. Lahko pa zvežemo iz šib 'skavtski križ'. Zvečer postavimo križ na mizo, naš 'oltar').

1.) Zberemo se okrog prazne mize, na kateri stoji križ.

2.) Voditelj obreda spregovori:

3.) »Danes se spominjamo Jezusove smrti na križu. V cerkvi vlada tihota, zvonovi so utihnili in obredi potekajo v veliki zbranosti in žalovanju. Zvečer položimo Jezusa v grob.

4.)Prisluhnimo Svetemu pismo:

Pilat je sédel na sodni stol na kraju, ki se imenuje Litóstrotos, po hebrejsko Gabatá. Bil pa je dan pripravljanja na pasho, okrog šeste ure (pri nas je to okrog 12. ure). In Pilat je rekel Judom: »Glejte, vaš kralj!« Oni pa so zavpili: »Proč z njim, proč z njim, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Vašega kralja naj križam?« Véliki duhovniki so odgovorili: »Nimamo kralja razen cesarja!« Tedaj jim ga je izročil, da bi bil križan.

Vzeli so torej Jezusa. Nesel si je križ in šel ven proti kraju, imenovanemu Kraj lobanje, po hebrejsko Golgota. Tam so ga križali in z njim vred dva druga, na vsaki strani enega, v sredi pa Jezusa. Pilat je napravil tudi napis in ga postavil na križ. Napisano pa je bilo: »Jezus Nazarečan, judovski kralj.« Ta napis je bralo veliko Judov, ker je bil kraj, kjer so križali Jezusa, blizu mesta, in je bilo napisano po hebrejsko, po latinsko in po grško. Judovski véliki duhovniki so tedaj govorili Pilatu: »Ne piši: ›Judovski kralj,‹ ampak da je on rekel: ›Judovski kralj sem.‹« Pilat je odvrnil: »Kar sem napisal, sem napisal.«

Ko so vojaki križali Jezusa, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha scela stkana. Med seboj so se dogovorili: »Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,« da se je tako izpolnilo Pismo, ki pravi:

Razdelili so si moja oblačila  in za mojo suknjo so žrebali.

In vojaki so to storili. Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.

Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, rekel: »Žejen sem.« Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustnicam. Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha.

Ker je bil dan pripravljanja in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom. Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. To se je  namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila. In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli.

Potem je Jožef iz Arimateje, Jezusov učenec, čeprav je bil to iz strahu pred Judi na skrivaj, prosil Pilata, da bi odnesel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je torej in odnesel njegovo telo. Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in aloje. Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati. Na kraju, kjer je bil Jezus križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. Ker je bil grob blizu, sta zaradi judovskega dneva pripravljanja Jezusa položila tja.  

(odlomek je iz Jn 19 13-42)

5.) Pogovor (razmišljanje) in duhovno obhajilo

 

 

 

Velika sobota – Jezus v grobu

Blagoslov jedi in obnovitev krstnih obljub

1.) (Božjega groba ne bo mogoče obiskati, blagoslova jedi verjetno ne bo, krstnih obljub v cerkvi ne bomo mogli obnoviti. - Zvečer se bomo zopet zbrali okrog naše pogrnjene mize, ki smo jo tokrat spremenili v 'oltar'. Nanjo bomo postavili, poročno svečo, če jo imamo,  krstno ali krstne sveče naših otrok oziroma članov družine. Okrog teh sveč bomo postavili hrano, ki jo navadno nesemo k blagoslovu jedi. Poleg bomo prižgali oglje s kadilom, ki je posebej blagoslovljeno za to priložnost in ga prilagam oznanilom. Naj bo to res zelo slovesen in praznični večer. Nekaj teh oznanil bo na razpolago vsak dan pred vrati župnišča).

2.) Voditelj večernega obreda bo nagovoril:   

3.) »Danes je za nas kristjane slovesen večer, saj to noč pričakujemo sporočilo, da je Jezus vstal. V cerkvah se bodo zopet oglasili zvonovi, ki ne zvonijo od velikega četrtka zaradi smrti Jezusa Kristusa, zadonele bodo orgle in jutri bomo iz srca prepevali .'Aleluja – Gospod je res vstal.'  Prisluhnimo sedaj odlomku iz evangelija po Janezu:

'Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih. Nato sta se učenca vrnila domov (Jn 20 1-9). 

4.) O tem se lahko pogovorimo

5.) Voditelj nadaljuje (če ste sami, sami nadaljujete) :

6.) »Na mizi so prižgane naše krstne sveče (in poročna sveča). V naši družini smo vsi krščeni. Pri krstu smo  se odpovedali vsemu kar je zlo, to je satanu in obljubili, da bomo verovali v Boga Očeta in Sina in  Svetega Duha.

Na veliko soboto to obljubo slovesno obnavljamo.  Takrat je krstitelj vprašal naše starše in botre za nas, danes pa bomo vsi skupaj, v našem družinskem krogu obnovili te krstne obljube:  

  • )Se odpoveste hudemu duhu
  • ) se odpovem
  • Tudi njegovim delom?
  • se odpovem
  • In vsemu njegovemu napuhu?
  • se odpovem
  • Verujete v Boga Očeta vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje?
  • (v našem imenu so izpovedali) Verujem.
  • Verujete v Jezusa Kristusa, njegovega edinega Sina, našega Gospoda, ki je bil rojen iz Device Marije, umrl in bil v grob položen, vstal od mrtvih in je sedaj v božji slavi?
  • Verujem
  • Verujete v Svetega Duha, sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov, odpuščanje grehov, naše vstajenje in večno življenje?
  • Verujem

7.) Voditelj povzame z besedami:

»To je naša vera. To je vera Cerkve. To ponosno izpovedujemo v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.

8. Vsi: Amen.

(zvečer, če ne bo blagoslovov jedi v cerkvi in kapelah, bo župnik v župnišču zmolil vse molitve za blagoslov jedi, v družinskem krogu pa ob kadilu lahko zmolite):   

9.) Blagoslov velikonočnih jedil

a) Prošnja za blagoslov kruha

Gospod Jezus Kristus, živi kruh večnega življenja, blagoslovi, prosimo, ta kruh, kakor si blagoslovil pet hlebov v puščavi. Po njem naj prejmemo dušno in telesno zdravje in naj se veselimo tvojega vstajenja, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

b) Prošnja za blagoslov mesa

Nebeški Oče, prosimo te, blagoslovi to meso, ki nas spominja na Kristusa, našega Gospoda. On je pravo velikonočno Jagnje, darovano za naše grehe. Premagal je smrt in s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen!

c) Prošnja za blagoslov pirhov

Gospod Jezus tvojo smrt oznanjamo in tvoje vstajenje slavimo. Prosimo te, blagoslovi te pirhe. Ko jih bomo uživali, se bomo spominjali tvojega vstajenja. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

d) Prošnja za blagoslov hrena

Gospod, naš Bog, prosimo te, blagoslovi te korenine hrena, ki smo jih odbrali od bogatih sadov naše zemlje. Verujemo, da je Kristusovo vstajenje za nas začetek novega življenja. Naj v nas vedno bolj raste, se krepi in prinaša stoterne sadove. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

e) Prošnja za druge jedi

Bog, naš oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Prosimo te, blagoslovi vse naše jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Ko jih bomo uživali naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

10.) Pogovor in duhovno obhajilo

 

 

 

Velika noč – praznik Jezusovega vstajenja

(Skupni zajtrk, pri katerem se zopet spomnimo praznika. Kolikor je mogoče, poiščimo na medijih postajo po kateri se prenaša sveta maša ).

 

1.) Nagovor:

2.) »Danes je naš največji praznik, ki ga letos obhajamo v izrednih razmerah zaradi nalezljive bolezni koronavirusa. Kljub izrednim razmeram današnjega praznika, preživimo današnji dan praznično. Gospod je res vstal, resnično je vstal, Aleluja.«

 3.) Pogovor in duhovno obhajilo

 

 

 

Župnik s sodelavci vam želi

blagoslovljeno alelujo

in veliko božje pomoči

v tem težkem času.

 

 

 

 

 

Priloga za družine

 

Kaj bi ostalo od Jezusovega življenja in delovanja, če bi križ imel zadnjo besedo.

 

Toda VSTAJENJE je vse spremenilo. Vse, kar je Jezus povedal pred smrtjo, je po vstajenju zasijalo v novi luču.   

Učenci so spoznali: Božja ljubezen, o kateri je Jezus tolikokrat govoril, je močnejša od smrti.

 

Verniki se na veliko noč pripravljajmo s postnim časom, ki smo ga začeli na pepelnično sredo.

Za nami so že štiri postne nedelje. Dve nedelji smo v naši župniji molili križev pot okrog cerkve, veroučenci pa so pred družinskimi mašami vsakokrat  molili po eno desetko žalostnega dela rožnega venca.

Tretjo postno nedeljo pa ni bilo več naših skupnih molitev in maš – srečanj pri nedeljski sveti maši.

Sedaj zaradi korona virusa duhovniki mašujejo sami – brez vernikov. In kot napovedujejo strokovnjaki, bo takšno stanje najverjetneje trajalo še kar nekaj časa.

Ker pa v tem času nimate pouka v šolah in tudi verouka ni, nekaj vzpodbud za dneve in tedne do velike noči v primeru, da se ne bomo mogli zbirati v našem domu – okrog oltarja.

Najverjetneje velike noči ne bomo dočakali kot prejšnja leta:  ne bomo mogli nesti svojih presmecev v cerkev, ne bomo se mogli udeleževati maš in obredov velikonočnega tridnevja, ne bomo mogli nesti jedil k blagoslovu in ne bomo mogli v skupnosti prisluhniti božji besedi in veselo zapeti Aleluja.

 

A kljub naši zaskrbljenosti

Nikoli ne pozabimo, kako rad nas ima jezus

za nas je trpel, umrl, pa tudi vstal od mrtvih.

 

Zato imamo veliko razlogov, da dodamo vsak svoj delček in se v družinah skupaj pripravimo na praznovanje.

 

 

 

Cvetna nedelja, 5. april:

 

Na cvetno nedeljo praznujemo Jezusov prihod v sveto mesto Jeruzalem.

Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki hozana, s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Jezusov prihod je veliko nasprotje temu, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh - njegova obsodba in križanje.

 

Družina naj se skupaj odpravi po zelenje, ki ga boste povezali v presmec, morda dodali kakšen pankeljc, cvetlico,…

Ko je presmec narejen, ga postavite na mizo.

 

Predlog

V nedeljo se naj družina zbere za mizo.

Predlagamo, da očka, ki ima v življenju svojega sina ali hčere prav  posebno vlogo, prebere odlomek iz SP (oznanila str. 3).

Če so otroci večji razdeli vloge za branje Kristusovega trpljenja – letos beremo trpljenje, kot ga je zapisal evangelist Matej in ga najdete v svetem pismu pod oznako Mt 26, 14-75; 27 , 1-66.

Lahko se tudi odločite in sledite navodilom praznovanja velike noči za odrasle.

 

 

Če so otroci manjši si morda pomagajte z otroškim svetim pismom in jim preberete zgodbo ali jo preprosto pripovedujete kar sami. Najverjetneje se bo nato na vas kar vsul plaz vprašanj na katera bo potrebno odgovoriti – a kar pogumno, saj Gospod bo z vami.

 

 

 

 

 

Veliki četrtek, 9. april

 

Ta dan obhajamo spomin Jezusove zadnje večerje. Spominjamo se in podoživljamo tudi ustanovitev evharistije in zakramenta mašništva.

Po maši smo se običajno odpravili »na Oljsko goro« - v kapelo, kjer smo ob razmišljanju in z molitvami počastili Jezusa.

 

Predlog 

Mami, tvoja ljubeča roka, ki poskrbi za toliko stvari: za objem, tolažbo,,…, tokrat pa se lahko cela družina lotite peke.

 

Predlagamo, da skupaj z otroki pripravite hostije ali zeliščne kruhke ali pa se lotite peke po vaši zamisli.

 

Hostije morajo biti le iz moke in vode.

Testo naj bo zelo mehko in naj ga prav vsak član družine malce pregnete. Nato testo razvaljajte čimbolj na tanko in izrežite manjše kroge. Polagajte jih na pekač, ki ga nato za nekaj minut postavite v ogreto pečico. Ko testo začne spreminjati barvo ga vzemite iz pečice in počakate da se hostije ohladijo.

 

Zeliščni kruhki

1 sveži kvas – lahko uporabite tudi suhega

1. kg mehke moke (lahko tudi kakšno drugo)

5.dl mleka

5. dag masla ali margarine

½ dl olja

5. čajnih žličk timijana

1. čajna žlička majarona

1. čajna žlička bazilike

1. čajne žličke mletega česna

1. čajna žlička soli

 

V nekoliko pogreto mleko damo kvas in sladkor. Med tem časom pripravimo v posodo v kateri bomo mesili kruhke vse ostale sestavine in ko je kvas dovolj vzhajan dodamo tudi tega in začnemo z gnetenjem. Če je testo pretrdo, dodamo še malce mleka.

Testo nato pokrijemo in pustimo vzhajati, da dobro naraste.

Ko je testo vzhajano, s prsti trgamo koščke testa (dobimo 20-25 koščkov) in jih oblikujemo v kroglice, ki jih polagamo na pekač, katerega smo obložili s peki papirjem (ni nujno). Na vsako kroglico na rahlo z nožem zarežemo križ.

Kruhke nato ponovno vzhajamo, da podvojijo velikost, nato jih postavimo v pečico, ki smo jo že pred tem ogreli na 190-200oC.

Pečemo približno 30 minut.

 

Zvečer se naj družina zbere ob mizi. Ker je mami imela danes že glavno besedo v kuhinji, ki je v glavnem tako ali tako njen teritorij, naj pri izbiri molitev ali branja priskočijo na pomoč ostali družinski člani - glej praznovanja velike noči za odrasle.

 

Morda se tudi med seboj pogovorite, kdaj ste bili starši najbolj ponosni na svoje otroke in obratno.

Dodajte kakšno molitev in prošnjo Jezusu, da bi se dobro razumeli tudi v naprej.

Nato si razdelite kruhke ali hostije ali kar pač boste pripravili za »zadnjo večerjo«.

 

 

 

Veliki petek, 10. april

 

To je dan strogega posta (do sitega se najemo le enkrat na dan).

To je edini dan v letu, ko ni mašne daritve, so le obredi z branjem božje besede, češčenjem križa in obhajilo - spominjamo se Jezusove obsodbe, trpljenja in smrti na križu.

 

Predlog

Družina se naj odpravi v naravo in poišče dve palčki, ki ju nato pritrdi skupaj, na način za kakršnega se dogovorijo.

Manjši otroci bodo pa verjetno bolj navdušeni nad lastnimi umetninami, ki jih lahko izdelajo sami. Križ lahko naredijo iz že uporabljenih vžigalic, iz slame, morda iz kamenčkov.

 

Izdelava križa iz kamenčkov:

Potrebujemo trši karton, lepilo, škarje, manjše bele kamenčke, ki jih zalepimo, da dobimo obliko Križanega, vse okrog pa nalepimo kamenčke drugih barv.

 

Podoben križ lahko naredite tudi iz slame ali uporabljenih vžigalic, Kristusa pa izoblikujete iz das mase ali pa preprosto zanj uporabite kamenčke.

 

Zvečer se naj družina zbere in kot ste se prejšnji dan pogovorili, kdaj vam je bilo najlepše in ste bili najbolj ponosni drug na drugega, si na ta dan povejmo, kaj je tisto, kar nas moti oziroma ovira v naših medsebojnih odnosih.

Dodajmo le še molitev in prošnjo Jezusu, da bi mogli spoznati, kaj je za našo družino najbolje in da bi po tem spoznanju mogli tudi živeti.

Lahko pa  sledite tudi navodilom praznovanja velike noči za odrasle.

 

 

Velika sobota, 11. april

 

Ta dan prihajamo v cerkev, da častimo Jezusa v grobu.

Seveda pa prinašamo tudi jedila k blagoslovu.

V velikonočni košarici so:

Hren, ki nas po obliki spominja na žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ in ima pekoč okus.

Pisanke, pirhi ali kako jih pač imenujemo predstavljajo grob v katerega so položili Jezusa. In kot piščanec razbije lupino jajčka, da se izvali, tako je Jezus razbil skalovje groba, ko je vstal od mrtvih. Ta, ki je bil mrtev je oživel.

Velikonočna šunka nas spominja nas na Jezusovo telo. Bil je mučen in pribit na križ. Ko je umrl so mu prebodli še stran. Nato so ga sneli in položili v grob. Jezus je dal sam sebe za nas. Velikonočna šunka nas tako spominja, da se nam Jezus daje v hrano – hrano za večno življenje.

Kruh nas spominjata na vstajenje.

Kruh spečemo iz moke, ki je iz mnogih pšeničnih zrn. Žitno zrno je mrtvo, a ko ga posejemo v zemljo, se v njem prebudi novi življenje in

začne rasti.  To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt.

Potica nas na veliko noč spominja na trnjevo krono, ki so jo vojaki  položili Jezusu na glavo. Potica nam naznanja sladkosti, ki smo jih prejeli z Jezusovim odrešenjem.

 

Predlog

Otroci bodo gotovo najbolj uživali ob barvanju in krašenju jajčk. Barvamo lahko s kupljeno barvo, sicer se pa v domači shrambi ali okolici našega stanovanja najde tudi kaj za barvanje: čebulni olupki, rdeča pesa,  kava, rdeče vino, cvetovi  vijolic,...

Jajčka lahko okrasimo s kakšnimi napisi ali simboli, kot so Aleluja, jagnje…,

Lahko jih pa preprosto okrasimo s kakšnimi listi ali cvetovi, ki jih je na travnikih letos že v izobilju…, lahko se lotimo tudi barvanja z riževimi zrni, ki smo jih predhodno obarvali z različnimi barvami,…

Očki in mamice, spomnite se, kako ste nekoč barvali jajčka, vklopite domišljijo in povabite tudi vaše »ta male« in se skupaj lotite dela.

 

Ker na ta dan obnavljamo tudi krstne obljube, si lahko izdelate tudi papirnate ščitnike za sveče, da vosek ne bo kapljal  – glej zadnjo stran priloge za družine. Ščitnik povečajte na format A4, še bolje na A3.

Če ste pa umetniki, ki radi primete za čopič ali barvice pokažite svoje spodobnosti in si okrasite ščitnik po svojih zamislih. Lahko pa preprosto napišemo npr. Aleluja ali Jezus živi,…

 

Med tem časom nekdo pripravi košaro z velikonočnimi jedili. Postavite jo na lepo pogrnjeno mizo, okrog katere se naj zbere cela družina..

 

Nekdo naj prevzame besedo in prosi za blagoslov pripravljenih jedil.

 

In zvečer so običajno velikonočne vigilije (bedenje), ki se začne z blagoslovom ognja in nadaljuje s prižiganjem velikonočne sveče, ki predstavlja vstalega Kristusa. Sledi slavje luči - vstali Kristus je prava luč, ki razsvetljuje naše življenje. V drugem delu prisluhnemo besednemu bogoslužju – običajno so to štiri berila iz stare zaveze in eno iz nove zaveze. Pred berilom iz nove zaveze zapojemo slavo, prižgejo se vse luči, oglasijo se zvonovi in orgle. Pred evangelijem pa zopet zapojemo alelujo. Po pridigi sledi blagoslov krstne vode in obnovitev krstnih obljub. Slavje se nato nadaljuje kot običajno.

 

Predlog

Družina naj se zbere okrog družinske mize. V rokah naj držijo vsak svojo svečo – po možnosti krstno, sicer lahko tudi drugo. Nato sledite navodilom praznovanja velike noči za odrasle.

 

 

 

VELIKA NOČ 12. april

 

Praznujemo in se veselimo KRISTUSOVEGA VSTAJENJA.

Jezus je v nedeljo vstal in kamniti grob je  ostal prazen. Bog je Jezusa obudil  v novo, večno in neuničljivo življenje. Življenje je premagalo smrt. Zato ni nič v našem življenju nesmiselnega. Vse ima svoj smisel, ker se naše življenje ne konča s smrtjo, ampak dokončno izpolni v večnem življenju. Tam bomo tudi razumeli dokončni smisel svojega življenjskega potovanja.

 

Predlog

Družina naj se zbere ob 8. uri ob lepo pripravljeni družinski mizi.

Ob tej uri bo v naši župnijski cerkvi maševal tudi gospod župnik. Pridružimo se na duhovni način, povežimo se skupaj vsi verniki ter skupaj praznujmo, 

 

KER GOSPOD JE RES VSTAL,

                                                                                    

GOSPOD ŽIVI.

 

 

Nanizali smo vam nekaj predlogov, kako se naj družina skupaj pripravlja in doživi veliko noč,

A mamice, očiji in otroci – oblikujte dni, ko se pripravljamo na naš največji krščanski praznik kakor pač vaši družini najbolj ustreza.

Morda tudi vaša družina doda kakšen predlog, kako popestriti pripravo in praznovanje. Če ste ga pripravljeni deliti z drugimi, nam ga prosim sporočite na mail.

Vaše predloge bomo objavili na internetni strani naši župnijski.

 

 

Blagoslovljene velikonočne praznike!

Vstali Gospod naj vam deli svoj mir in optimizem za sprejemanje vsakdanjega življenja in pogumen pogled v prihodnost.

 

 

 

Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja koronavirusa COVID-19:

odpoved svetih maš do preklica

 

 

Slovenski škofje spremljajo ukrepe države na področju preprečevanja virusnih okužb in širjenja koronavirusa COVID-19.

 

Glede na zaostrene razmere, po posvetu s strokovnjaki in z željo, da se zaščiti zdravje in življenja vernikov, škofje določajo izredne ukrepe, ki stopijo v veljavo v petek, 13. marca 2020, ob 00.00 in trajajo do preklica.

V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja.

 

 

Nadaljnja navodila škofov:

 

1. Duhovniki darujejo svete maše po sprejetih namenih izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. Somaševanje duhovnikov in skupno obhajanje ni dovoljeno.

2. Svete maše in križevi poti ter druge oblike pobožnosti na prostem niso dovoljeni.

3. Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila. (priloga št. 1).

4. Župniki na vrata cerkva pritrdijo obvestilo, na katerem naj bo napisano: »Svete maše so do nadaljnjega odpovedane. Možna je osebna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da v cerkvi/kapeli ni več kot 10 oseb in so med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra.

5. Kjer je to mogoče, so lahko cerkve v času epidemije odprte izključno pod naslednjimi pogoji:

a) Cerkve so odprte samo za osebno molitev zdravih vernikov brez simptomov akutne pljučne bolezni.

b) Istočasno je lahko v cerkvi največ 10 oseb, med katerimi mora biti vsaj 1,5 metra razdalje.

c) Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba vsaj dvakrat na dan očistiti z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi itd.).

d) Vernikom mora biti v cerkvi na voljo razkužilno sredstvo za roke.

6. Spovedovanje je odloženo za nedoločen čas. 

7. Dovoljeni so cerkveni pogrebi ob strogem upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogreb se opravi brez pogrebne svete maše in samo z najožjimi sorodniki. Pogrebna sveta maša bo lahko darovana po preklicu tega navodila.

8. V smrtni nevarnosti je dovoljeno podeljevanje bolniškega maziljenja ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena.

9. Podeljevanje zakramenta svetega krsta in poroke se preloži. 

10. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele in druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb.

11. Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj. Kateheti naj starše prosijo, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki.

 

 

 

Kako prejemamo duhovno obhajilo?

 

Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.

 

Če nikakor ni mogoče, da bi sodelovali pri sveti maši in prejeli sveto obhajilo, je primerno, da ga prejmemo v duhovni obliki. 

 

 

 

Možna in priporočena oblika:

1. Na mirnem kraju se umirimo in se nato pokrižamo.

2. Zavemo se Božje navzočnosti in obudimo ter zmolimo kesanje.

3. Preberemo evangelij dneva.

4. Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodite pozorni na to, kaj vam govori in kakšne občutke prebuja v vas).

5. Zmolimo veroizpoved.

6. Sledi duhovno obhajilo.

Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

 

(Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …) Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

7. Molitev končamo z znamenjem križa.

 

 

 

 

V naši župniji

 

Pisarna in cerkev ostaneta zaprti.

 

Župnik je dosegljiv:

Elektronska pošta

041 40 30 26 / SMS

02/796 22 01

 

Župnik bo maševal vsak dan ob urah, kot so bile objavljene v oznanilih, vendar brez vernikov, kakor je določeno v 'Izrednih navodilih slovenskih škofov. V nedeljah v Kungoti maša odpade.

 

Maše od pogrebcev, ki mi jih je poslal hajdinski župnik, bodo opravljene po razporedu objavljenem v zadnjih oznanilih.

 

Maše, ki ste jih naročili pri meni – župniku v Kidričevem in ste jih vezali na datum, bodo opravljene po  dogovoru z naročitelji po končani epidemiji. Če želite, da bo ta maša kljub temu na določeni dan, seveda brez navzočnosti vernikov,  mi prosim, to sporočite po telefonu.

 

Te maše so:

 

13.

marec

za Marijo (obl.), Stanka Rozmana, Janka Hertiša in Franca Nahbergerja

14.

marec

Za Slavico Jančec Odeb (obl.)

15.

marec

Ivana Premzla (obl.)

17.

marec

Jožefa Kanclerja , rodbino Fideršek in Stanka Zupaniča

19.

marec

v Kungoti

Franca Intiharja, štiri svake, 5. bratov, starše Intihar Plečko

19.

marec  doma

Friderika Podgorška, Matildo in brata Mirka

22.

marec

v Kungoti

Alojza, Marijo in Franca Repca (obl.)

22.

marec

doma

Sestro Josipo, svaka Danijela Premužič, brate Ivana, Srečka, Janka, svakinjo Angelo, starše Premožič in Antona Zajka

25.

marec

v Kungoti

Marijo Metličar

25.

marec

doma

Vesno Petrovič

29.

marec

v Kungoti

Viktorja Lobenweinw (obl.), starše Lobenwein Peršuh in sorodnike

 

 

 

 

 

Post

 

Kristjani imenujemo post ČAS MILOSTI, saj v tem času  podrobneje presojamo, kako kot kristjani živimo. Ta čas nas kliče k temu, da 'zravnamo naše krive poti' in se pogumno podamo na pot dobrega Božjega otroka.

Vsa velika verstva poznajo post. Poudarki v nekaterih verstvih so morda različni, vsem pa je skupno, da človek bdi nad seboj, se bori proti negativnim nagibom v sebi, zlu, ki ga morda povzroča sam in zlu, ki preži nanj od drugod.

 Krščanski post je povezan z Jezusovim postom v puščavi. Preden je Jezus začel javno delovati, je 40 dni prečul v puščavi. V samoti je šel globoko v samega sebe, molil, premišljeval, odkrival svoje poslanstvo in načrtoval svoje delo.

Skušnjavec, hudi duh, satan se mu je v tej samoti prikradel in  mu predlagal krive poti, po katerih bi Jezus pokvaril svoje poslanstvo. Vse te skušnjave je zavrgel in hudiča spodil z besedami:

»Poberi se satan…«.

V tem nemirnem času v katerem živimo, je postni čas za nas res ČAS MILOSTI.

V postnem času nam Cerkev ponuja veliko spodbud s katerimi lahko obogatimo naš postni čas: 40 dni brez alkohola, eno uro na dan brez pogovorov po mobitelu (mladi), eno uro na dan v pogovoru  v družini, med zakoncema ..., ali obisk križevega pota v cerkvi, redna sveta maša v nedeljah, …

V naši župniji imamo vsak petek pred večerno mašo križev pot, vsako nedeljo pa pred mašo okrog cerkve. Križev pot okrog cerkve bodo pripravile župnijske skupine:

 

1. marec

– prva postna nedelja, ob 8.30

ŽGS in ŽPS

  8. marec

      – druga postna nedelja, ob 8.30

Karitas

15. marec

      – tretja postna nedelja, ob 8.30

župnijski zbor in KKD Zvezdni dol

22. marec – četrte postna nedelja,

         ob 10. uri

otroci

29. marec

      – peta – tiha- postna nedelja

         ob 16. uri

Šterntalski križev pot

 

 

 

 

Navodila SŠK za preprečevanje širjenja koronavirusa COVID-19

 

a) Duhovniki naj izpraznijo kropilnike z blagoslovljeno vodo ob vhodu v cerkev. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nadomesti pokrižanje z blagoslovljeno vodo.

b) Pri pozdravu miru duhovnik in verniki opustijo stisk roke.

c) Vernike prosimo, da obhajilo spoštljivo prejemajo samo na roko.

 

 

 

Ne preklinjaj!

Res je kruto, ko vedno znova slišimo ljudi preklinjati Marijo Mater Božjo, Boga, svetnike ali nespoštljivo govoriti o največjih svetinjah naše vere.

 

Ustavimo se danes pri preklinjanju in pomislimo, kaj to pomeni.

 

Preklinjanje je poizkus vzbuditi temne sile, da bi povzročile zlo in nesrečo. Kletev usmerjena proti Bogu, je bogokletje. Kletev pa je lahko usmerjena tudi proti človeku ali pa stvarstvu.

Najpogostejša oblika bogokletja je dodajanje sramotilnih besed Bogu, Materi Božji, svetnikom, Bogu posvečenim osebam in svetim stvarem. Slovenski jezik pozna le malo takšnih kletvic. Slovenska duša je tenkočutna in slovenski jezik svet, zato se preklinjanje v Slovenščini ne poda. Razširjena pa je pri nas navada preklinjati v Italijanščini in deloma tudi v Srbščini ali drugih jezikih. Mnogi ljudje niti ne vedo, kaj pomenijo kletvice, ki jih izgovarjajo.

 

Italijanska beseda PORKA na primer pomeni SVINJA. Vse kar dodajo k tej besedi, razglašajo za svinjo. Včasih uporabljajo besede, ki so nam vernikom največje svetinje. Italijanska beseda MADONA na primer pomeni Marijo (moja Gospa), DIO pomeni BOG… in če te besede povežemo s prej omenjeno besedo, dobimo gnusen pomen.

 

Pri starejših ljudeh je preklinjanje velikokrat posledica ne obvladanja samega sebe, surovosti ali pa slabe navade. Preklinjajo verniki in neverniki. Za verne ljudi je preklinjanje greh, ker s preklinjanjem kršijo Božjo zapoved, ki pravi: »Ne skruni Božjega imena!« Preklinjanje je tudi posledica nevzgojenosti, nekulture in neobzirnosti. Tudi tisti, ki ne verujejo, nimajo pravice preklinjati in s tem žaliti čustva vernikov.

 

Gotovo pa je res, da iz hiš, dežel, cest in polj, kjer preklinjajo Boga, beži božji blagoslov, sreča in mir.

 

Cerkev, ki danes nadaljuje Kristusovo delo odrešenja, s hišnimi in drugimi blagoslovi na te kraje, Božji blagoslov zopet vrača.

 

Ljudje in z nami vse stvarstvo smo odrešeni po Jezusu Kristusu. Zato je preklinjanje ljudi, živali in stvari greh. Hudiča tudi ne kličimo. Modri in duhovni ljudje nas učijo: »Ne kliči hudiča, saj sam rad pride.« S preklinjanjem torej povzročamo zlo.

 

Nikar ne preklinjajmo: niti Boga, Marije, svetnikov in svetih stvari, niti ljudi, živali in stvarstva! Niti v šali niti v jezi! Z vzgojo samega sebe in prizadevanjem je to mogoče!

 

 

 

 

Berimo verski tednik DRUŽINO

V 9. februarski številki:

+ O posvetitvi koroškega Slovenca dr. Jožeta Marketza za novega krško- celovškega škofa. Celovec, ki je bil včasih slovensko mesto je vedno imel škofe nemške narodnosti. Ni popolnoma dokazano, morda je bil Slovenec škof Jakob Peregrin Pavlič, ki je posvetil za škofa  A. M. Slomška. Msgr. dr. Marketz je na tem sedežu ali prvi ali drugi škof Slovenec, česar smo veseli Slovenci v domovini, prav posebej pa koroški Slovenci.

 

 

 

Papeževa Svetovna Mreža Molitve

 

Da je potrebno moliti za svet in se z molitvijo pridružiti Božji ljubezni do ljudi, se zdi že kar samoumevno. Če smo s spletom povezani z dogajanji po svetu, je Papeževa svetovna mreža molitve lahko tak splet, ki ljudi in dogodke prinaša tudi pred Boga. Pobožnost Srca Jezusovega ob prvih petkih je v tradicionalno katoliški Sloveniji še vedno živa po župnijah, obogatili bi jo in razširili, če bi osebni in skupnostni posvetitvi Srcu Jezusovemu dodali apostolsko razsežnost, ki jo predstavljajo papeževi molitveni nameni za vsak mesec – tokrat predstavljamo molitveni namen za mesec marec.

 

Molitveni namen za evangelizacijo:

Katoličani na Kitajskem

Molimo, da bi Cerkev na Kitajskem vztrajala v zvestobi evangeliju in rasla v edinosti.

 

 

 

Februar

 

Cerkev na Slovenskem, kakor v mnogih deželah v Evropi, gre skozi preizkušnjo in krizo zaradi prehoda iz nekdanjega načina vernosti v novo, ki pa je še vedno v povojih. Duhovniških poklicev je malo in povprečna starost duhovnikov je visoka. Vedno bolj pa smo priča velikemu število zavzetih župljanov in župnijskih laiških organizacij, kar našo Cerkev navdaja z velikim upanjem in veseljem. Kajti, gospodar ve, kaj bo storil z njivo, ki ni več rodovitna. Opustili jo bodo. Bojimo se za župnije, ki so postale nerodovitne, da bodo doživele podobno usodo.

 

Še posebej čutimo potrebo, da laiki in duhovniki z roko v roki vodimo župnijska občestva. Bogu smo hvaležni in  vsem, ki si za to prizadevajo.

 

V naši župniji imamo ŽPS, ki se srečuje enkrat na mesec in ŽGS, ki se srečuje občasno po potrebi,  sodelujeta z župnikom in tako skupaj vodijo našo župnijo.

 

Njihov mandat se izteka in  meseca marca so določene nove volitve. Vsa župnija jim je hvaležna, ker ves čas svojega od nadškofa potrjenega poslanstva niso bili le župnikovi svetniki – svetovalci, ampak župnikovi svetniki in sodelavci.

 

Župljani Sv. Družine, verni in vsi tisti, ki čutite z našo župnijo, prosite razsvetljenje Svetega Duha, premislite, posvetujte se, molite, da bomo v novi ŽPS in ŽGS izbrali dobre župnikove  svetovalce oziroma sodelavce.      

 

Na 116. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 13. januarja 2020 v Mariboru, so se škofje seznanili s Pravilnikom za izbiro članov ŽPS. Škofje so sprejeli sklep, da bo vsak ordinarij potrdil Pravilnik za svojo škofijo. Ob tem so škofje določili, da bo datum volitev članov ŽPS na četrto postno nedeljo, 22. marca 2020.

 

Župnijski pastoralni svet (ŽPS) je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji. ŽPS obravnava vprašanja, ki so povezana z verskim življenjem in pastoralnim delovanjem župnije, pripravlja predloge in sklepe ter skrbi za njihovo uresničevanje. Naloge sveta se nanašajo na skupno življenje župnijskega občestva, oznanjevanje, bogoslužje in dobrodelnost v župniji.

»Če se zdi krajevnemu škofu po posvetovanju z duhovniškim svetom primerno, naj se v vsaki župniji ustanovi pastoralni svet, ki mu predseduje župnik in v katerem verniki skupaj s tistimi, ki imajo v župniji delež pri pastoralni skrbi po svoji službi, pomagajo pri pospeševanju pastoralne dejavnosti. Pastoralni svet ima le posvetovalen glas in se ravna po določbah, ki jih izda krajevni škof« (Zakonik cerkvenega prava, kan. 536 odst. 1, 2)

 

Januar

 

Stopili smo v novo leto 2020. Od blagoslovitve naše cerkve bo letos poteklo 33 let, 38 let od kar je občina Ptuj dala gradbeno dovoljenje, isto leto se je začela gradnja in 47 let od kar je bila v Kidričevem ustanovljena Župnija Sv. Družine.

Vsa ta leta je veliko otrok je pri nas sprejelo krst, sveto obhajilo, birmo, odrasli sveti zakon in zakrament svete spovedi. Pravi verniki vsako nedeljo prihaja poslušat Božjo besedo in se hranijo s 'kruhom močnih' pri svetem. Mnoge na poti k večnemu počitku pripeljejo najprej v cerkev in nato na božjo njivo večnega počitka.

V letu 2019 je sveti krst sprejelo 18. otrok, 8 fantkov in 10 deklic. Trije otroci so iz cerkvenega zakona, eden iz samo civilnega zakona, ostali iz skupnosti brez zakonske zveze. Prvo obhajilo je sprejelo 12 otrok, birmo 15, cerkveno sta se pri nas poročila dva para. Štirje pri nas krščeni (koliko imamo do sedaj sporočil) pa so bili poročeni drugod. Cerkveno pokopanih je bilo 13 pokojnih vernikov; 8 moških in 5 žensk. Od pokojnih je bila najstarejša ženska, stara 93 let, najmlajši pa je bil moški star 39 let.

Tudi letos se je pastoralno delo nadaljevalo v skupnih naporih ŽPS, ŽGS in ostalih župnijskih skupin. Število članov v ŽPS se je zelo zmanjšalo. Zdi se, da si mnogi ne vzamejo čas za timsko delo. Tako so omagali pred koncem mandata, ki jim ga je podelila Cerkev po rokah nadškofa metropolita msgr. Alojzija Cvikla.

 

ŽGS je bil preteklo leto zelo aktiven. Velik sad njegovega dela je gotovo novo centralno ogrevanje v župnišču in v cerkvi.

KKD Zvezdni dol nam je tudi v preteklem letu stalo ob strani. Veliko del za vzdrževanje parcele in tudi priprave praznikov smo naredili s pomočjo KKD.

Gotovo pa moramo dati vso priznanje našima ključarjema, ki sta vso leto zavzeto opravljala svoje poslanstvo.

 

Skupine ŽPS

  • Liturgična skupina

Po odhodu organistinje Doroteje Terbovšek liturgična skupina ni imela voditelja skupine, a vse aktivnosti so se nadaljevale. Skupina tudi ni imela predstavnika v ŽPS. Petje vodi gospa Marija Rampre.

Bralci. Število bralcev za mašo ob 9. uri se spreminja. Trenutno imamo 15 bralcev. Pri otroški ali družinski maši pa vedno izberemo bralce med otroki ali njihovimi starši. 

Ministranti. Pri mašah za odrasle velikokrat nimamo ministranta. Do birme v začetku oktobra smo še imeli po tri, vedno pa imamo ministrante pri maši ob 10.30.

Cerkev čisti 10 skupin. Devet je zelo rednih, ena skupina pa trenutno ne prihaja, vendar jo še vedno štejemo med skupinE. V naši župniji je težava v tem, da se starši, ki nimajo več otrok pri verouku, velikokrat umaknejo in niso več pripravljeni skrbeti za potrebe župnijske skupnosti. Popolnoma nerazumljivo je njihovo krščanstvo, ko takrat niti k maši več nimajo časa priti.

Molitvena skupina se v domu varovancev zbira k molitvam vsak torek in vsak petek in moli rožni venec pod vodstvom Zofije Holc in Pavle Pfeifer. Druga molitvena skupina je tudi letos molila vsak prvi petek pred večerno mašo. Zaradi slabega obiska od počitnic dalje moli vsako prvo nedeljo v mesecu pred nedeljsko mašo pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Župnija v ŽPS nima svojega predstavnika. Vodi jo gospa Magda Glažar.

 

  • Oznanjevalna skupina

 Verouk. Do počitnic je 1.,2.,4. in 5. razred učila gospa katehistinja Cvetka Bračun, 3. in 6. razred ter birmance pa župnik. Birmance mu je pomagala pripraviti za birmo gospa Vida Komljenović. V novem veroučnem letu je katehistinja Cvetka sprejela še 3. razred, gospa Vida 6. in župnik poučuje le 7. razred.

Komisija za družino. Uspešno nadaljuje delo. Vodi jo gospa Marija Jančec.

Župnijska oznanila ureja gospa Cvetka Bračun. Izdajamo 180 do 200 kosov. Župnijska oznanila  na spletni strani ureja Miran Bračun.

Dom varovancev – povezava poteka preko Zofije Holc, ki je tudi članica ŽPS. Bralka pri maši in molivka rožnega venca pri srečanjih molitvene skupine je Pavla Pfeifer.

Svetopisemska skupina se srečuje vsak 3. petek po maši. Vodi jo gospa Marija Škafar.

 

  • Župnijsko karitas vodi gospa Vida Komljenović.

Vsak mesec se člani Karitas zberejo na sestanek in pripravijo seznam obiskov starejših ljudi od 80. let, ter določijo kdo od Karitasa bo župnika spremljal k določeni osebi.

Skrbijo tudi za razdelitev EU hrane.

 

Župnik se v imenu Župnije iskreno zahvaljuje vsem župljanom, ki našo župnijo sprejemate kot skupni dom božjih otrok, vsem, ki ste vključeni in delate v ŽPS; v  liturgični skupini, oznanjevalni skupini, Karitasu, v ŽGS, v KKD Zvezni dol in številnim prostovoljcem. Zahvaljujem se za pomoč in sodelovanje civilne oblasti, podjetjem, družbenim, kulturnim in delovnim organizacijam.

Z novim letom stopimo naprej še z večjim spoštovanjem drug do drugega, sodelovanjem in pomočjo.  

 

 

 

Dogajanje v Cerkvi na Slovenskem

 

  • Predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore OFM pojasnjuje »… škofje določajo, da voditelj pogreba v mrliški vežici, cerkvi oz. na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda (lahko tudi pogrebno sv. mašo) in ga tam zaključi. Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa (sprevodu) in pri dejanju raztrosa.«

 

  • Teden molitve za edinost kristjanov

 »Delitve med kristjani nasprotujejo Božji volji, so v spotiko svetu in škodujejo oznanjevanju evangelija. Premaga jih lahko samo molitev, v katero zaupamo.«. Teden molitve za edinost kristjanov poteka od  18. do 25. januarja. Za letošnji teden so gradivo pripravili kristjani različnih Cerkva z Malte. Naslov gradiva je: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo.« Tudi naša župnija se bo vključila v to molitev pri večernih mašah. 

 

  • Teološki simpozij 2020 MLADI IN KRISTUS

Teološka fakulteta vsako leto pripravi teološki simpozij o pomembnih vprašanjih pastoralnega dela. Letos bo tema o mladih in njihovi veri. V Mariboru bo simpozij v Zavodi A.M. Slomška 11. marca 2020 za metropolijo Maribor, to je škofije Celje, Maribor in Mursko Soboto. Vabljeni so duhovniki, redovniki in redovnice, katehisti in katehistinje.

 

  • Obhajanje nedelje Svetega pisma

Na željo svetega očeta bomo letos obhajali nedeljo Svetega pisma na tretjo nedeljo med letom, to je 26. januarja. Geslo tokratne nedelje je: »Pogovarjala sta se.« Tudi naša svetopisemska skupina  bo pripravila slovesno obhajanje te nedelje.

 

  • Posvet o pastorali pri skavtih

29. januarja bodo skavti obhajali 30. obletnico delovanja. Proslava bo pri Svetem Jožefu v Celju. Program se začne ob 9. uri. Naša župnija podpira skavtsko  gibanje. Lansko leto je kar dvakrat gostila skavte, tako za njihove zaobljube in jesenski tabor.

 

  • 50. katehetski simpozij

z naslovom 'Empatija, mladostnik in nove poti evangelizacije' bo za katehistinje in katehete v Celju in Kančevcih  18. do 20. februarja.

 

+++

 

Mariborska nadškofija

  1. Letos so za kanonično vizitaciji na vrsti župnije v dekanijah Jarenina in Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
  2. Duhovniški dnevi bodo na Pohorju (hotel Bellevue) od torka, 3.do četrtka 5. novembra 2020.
  3. Študijski dan Centra za duhovne poklice bo potekal 22. januarja od 9. do 13. ure. Vabljeni duhovniki, dekanijski referenti za duhovne poklice, stalni diakoni, redovniki in redovnice, katehisti in katehistinje.
  4. Škofijsko srečanje kolednikov bo v soboto, 11. januarja 2020 v župniji Maribor – Pobrežje. (povzeto po Sporočilih SŠ 2020, 1)

 

 

 

Ali denar namenjen misijonarjem res pride do misijonarjev?

Otroci so v adventnem času zbirali denar v akciji 'Otroci za otroke', nato koledniki za naše slovenske misijonarje.

Iz mojega izkustva in prepričanja sem siguren, da ta denar res pride v njihove roke.

Najprej naj napišem, kako sem v času mojega bivanja v misijonih uporabil denar, ki sem ga takrat dobil od naših slovenskih otrok. Takrat smo še živeli v Jugoslaviji, takšne in podobne akcije niso bile dovoljene. Denarja tudi nismo smeli prenašati preko državne meje, vendar smo imeli misijonarji pomočnike. Meni je pomagal prelat Vilko Fajdiga, moj profesor s fakultete in zaposleni v pisarni Ognjišče v Ljubljani. Z njihovo pomočjo smo prenesli denar k lazaristom v Leuven v Belgiji. V takratnem Zairu sem vodil, sicer kot škofijski duhovnik misijon od lazaristov in sem vse potrebne stvari urejal preko patrov lazaristov v Leuvnu. 

Danes je mnogo lažje. Takrat so nam podarili le darove zbrane pri verouku, danes je dobrodelnost za misijonarje dovoljena in  v Ljubljani  imamo Misijonsko središče, ki povezuje misijonarje, zbira za njihove potrebe ter poskrbi, da sredstva pridejo do misijonarjev. Ker te akcije potekajo po vsej Sloveniji, se zbere več denarja, s katerim naši misijonarji uresničujejo tudi večje projekte. Mi smo se takrat za večja načrtovanja morali obračati na evropske dežele, ki niso bile pod 'železno zaveso', kakor so nam takrat rekli.

 

'Otroci za otroke' je mednarodna akcija in Misijonsko središče mora zbran denar oddati v Vatikan, medtem ko je koledniška nabirka namenjena našim slovenskim misijonarjem. Poročilo za zadnji zbrani denar je vedno podan na letakih, ki jih koledniki delijo, obenem so tam napisana tudi imena misijonarjev, ki prosijo za pomoč. V reviji Misijonska obzorja lahko na zadnji strani vedno preberemo imena donatorjev in komu so namenili svoj denar, sicer pa je vedno obširno predstavljeno delo Misijonskega središča na njihovi spletni strani.

Vprašanje: »Ali denar namenjen misijonarjem res pride do misijonarjev?« ljudje vedno radi postavljajo. Menda Slovenci radi dvomimo v naše humanitarne organizacije. Pred leti sem odgovarjal na članek objavljen v Večeru, 7. januarja 2008. Članek, objavljen v rubriki pisma bralcev je imel naslov: »Ali je Cerkev tako revna, da mora pošiljati otroke prosjačit?«  Objavljam ga tokrat v malo skrajšani obliki v Župnijskih oznanilih. 

 

»Ali je Cerkev tako revna, da mora pošiljati otroke prosjačit?

 

Velikokrat se sprašujem, ali se je potrebno vznemirjati in odgovarjati na take članke oziroma sploh na članke, ki neprijazno govorijo o Cerkvi.

Toda, kadar berem članke, ki posegajo v področje misijonskega delovanja Cerkve, se v meni oglasi neka sila in moram spregovoriti.

16 let sem živel v misijonih, na misijonu Lukoleja, ob reki Kongo, v takratnem Zairu. Poznam misijonsko delo in kako se uporabi denar, ki ga slovenski otroci  podarijo za otroke v teh deželah. Vsak misijonar si ustvari svoj način dela in v to vlaga svoje sposobnosti in sredstva. Moje poslanstvo je bilo močno povezano s šolstvom.

V misijonih sem vodil 11 osnovnih – prvostopenjskih in 7 drugostopenjskih  šol. Po njihovem sistemu so bili v prvo stopnjo vključeni razredi od 1. do 6.  in v drugo od 7. do 12. Organizacija pouka in vodstvo šol je bilo v rokah misijonarjev, plačevanje osebja, šolski programi in nadzor, inšpekcija pa v rokah države. Vsako leto smo vpisali v vsak razred več kot po 45 učencev, ki so morali po državnih predpisih v prvih mesecih pouka plačati šolnino in k pouku prihajati v predpisani šolski obleki, to je uniformi. Mnogi revni starši teh stroškov niso zmogli. Vsako leto je vsaj kakih 50 afriških otrok bilo iz srca hvaležnih slovenskim otrokom, saj sem jim šolnino plačal iz vsote denarja, ki so ga slovenski otroci zbrali - »naprosjačili«-  in mi ga poslali. Veseli so bili tudi zvezkov, svinčnikov, radirk, tablic s kamenčkom za pisanje in drugih podobnih daril…, ki sem jih tu in tam poklonil revnemu učencu. V teh krajih ni bilo knjigarn, kamor bi otroci šli kupit svoje šolske potrebščine. Misijonarji smo na začetku šolskega leta priskrbeli potrebščine, ki so jih seveda od nas kupili po najnižji možni ceni. In ko so te drobne črne rokice naštele vse kar so imele in solznih oči zrle v tebe, a denarja je bilo premalo, si zvezek dal, otročička pa potolažil z nasmehom.

Še bolj so bili hvaležni slovenskim otrokom mladi bolničarji in bolničarke, ki so študirali v sosednem protestantskem misijonu Bolobo, od nas oddaljenem kakih 400 km. S tem misijonom smo bili povezani s telefonijo – brezžičnim telefonom. Aparat smo imeli priklopljen na akumulator in smo imeli povezavo le dvakrat na dan po 10. minut. Največje število sporočil je bilo od študentov s sledečo vsebino: »Pojdite k mami, lepo prosim, povejte ji, da sem lačen, lačen, …« Po sprejetem sporočilu sem res šel in bil priča drugemu tarnanju: »Ne morem pomagati. Prodali smo že stroj za šivanje, prodali smo zaloge manioke, … naj potrpi, pri najboljši volji ne morem pomagat.« Največkrat so takšne najbolj težke situacije zopet reševali slovenski otroci z »naprosjačenim« denarjem. Moje sporočilo, po ponovnem klicu iz misijona Bolobo je bilo: »Dajte mu. Naj konča šolo. Vam bom, ko se ob priliki srečamo, izročil ta denar.«

Vem, da so darovi slovenskih otrok le kapljice v morje revščini, kjer delujejo naši misijonarji. Toda te kapljice velikokrat omogočijo plovbo pirog bodočnosti otrokom v Afriki, Aziji in drugod. Kaj niso to darila, ki jih Jezus potrebuje danes? …

Velikokrat se čudim, da mnogi, ki pišejo o naši Cerkvi, njenih »dobrih namenih,« to Cerkev in njeno delo, tako slabo poznajo.   

Anton Pačnik, župnik

 

 

 

Mesec november

 

Mesec november je še posebej posvečen našim rajnim. Ljudje v velikem številu obiskujejo grobove svojih rajnih, jih krasijo, se o smrti svojih dragih pogovarjajo, obujajo spomine na njihovo življenje in zanje molijo.

 

Za nas Kristjane ima prav poseben pomen 1. november, ki ga ne imenujemo 'dan mrtvih', ampak praznik 'vseh svetnikov.' Že ime tega praznika želi poudariti naše gledanje na smrt in odhod s tega sveta. Dan mrtvih, obhajamo naslednji dan, to je 2. november in ga imenujemo 'spomin vseh vernih rajnih.'

 

 

 

Pokop

 

Pokop pokojnikovega telesa je za Katoliško Cerkev ločitev od tega sveta, odhod k Nebeškemu Očetu. Kristjan gleda na smrt kot na srečanje z Gospodom; v smrti se namreč na edinstveni in bolj oseben način srečata Bog in človek.

 

S polaganjem telesa v zemljo na blagoslovljenem pokopališču se na simbolni ravni spominjamo Kristusove velikonočne skrivnosti: trpljenja, smrti, polaganja v grob in vstajenja mrtvih. Simboli (križ, sveča…), obredi in besedila ob pogrebnem slovesu izražajo skrb in spoštovanje, ki ju imajo kristjani do telesa vsakega pokojnika, predvsem pa vero v vstajenje od mrtvih.

 

Za kristjane cerkveni pogreb z raztrosom ni dovoljen!

 

Zaradi sekularizacije in spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščin so slovenski škofje sprejeli dopolnila k sedanjim smernicam krščanskega pogreba in žarnega pokopa. Nekih posebnih sprememb ni, izstopa pa raztros pepela. Pri tem pravijo:

Če se iz tehtnih razlogov izbere kremacija trupla, mora biti pepel praviloma shranjen na svetem kraju, torej na pokopališči, ali če je primerno, v cerkvi oziroma zato s cerkvene strani  posebej namenjenem območju.

Želja, da bi bil umrli raztrosen v morju, gorah, gozdu oziroma na pokopališču, je krščansko nesprejemljiva, saj v takšnih primerih bolj poudarja ljubezen do narave , to je želja ostati povezan s tistim, s čemer je bil pokojnik povezan v zemeljskem življenju, kot pa z   

  Bogom in bližnjimi. Pri tem ni prostora za upanje na večno življenje in življenje v Bogu. 

Raztros pepela izpušča možnost za molitveno spominjanje pokojnika, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Kdor nima groba, ne dopušča spomina, zato hitro pride do pozabljanja. To lahko vodi v panteistično in naturalistično ali nihilistično dojemanje življenja in smrti. ..

Da bi se izognili vsaki obliki panteističnega, naturalističnega ali nihilističnega zmotnega pojmovanja, (kristjanu) ni dovoljen raztros pepela v zrak, zemljo, vodo ali na pokopališče kakor tudi pretvorba pepela v spominke, zlatarske izdelke ali druge predmete…

(Povzeto po 'Spoštovanje teles umrlih …pastoralne smernice za krščanski pogreb in žarni pokop,'Sporočila, 11,2019).

 

 

 

Mesec oktober

 

V naši župnijski cerkvi imamo na vidnem mestu postavljen kip Fatimske Matere Božje, ki nas vabi k molitvi, posebej k molitvi rožnega venca. Pred dvema letoma smo obhajali stoto obletnico prikazovanj Matere Božje v Fatimi. Marija se je prikazala trem pastirčkom in 13. oktobra 1917 jim je povedala: »Kraljica rožnega venca sem.«

 

Molitev rožnega venca  in tudi drugih molitev prinaša notranji mir in neskončno razsežnost upanja. Prenehanje moliti pomeni prenehanje verovati in upati. Bog sprejme naš pogovor z njim,  pa naj bo to ali slavilna ali zahvalna molitev ali prošnja.

 

V mesecu oktobru bomo vsak dan molili rožni venec v cerkvi pred mašo, zopet pa bodo v nedeljah pred mašo molitev pripravile in vodile župnijske skupine:

  • 6. oktober  - Molitvena skupina za duhovne poklice
  • 13. oktober  - člani ŽGS, ŽPS in KKD Zvezdni dol
  • 20. oktober -  Karitas
  • 27. oktober -  župnijski pevski zbor

Otroci bodo vsako nedeljo molili desetko rožnega venca, v domu varovancev pa bodo molili rožni venec vsak torek in petek ob 15. uri.

 

 

Mesec september

 

Ulice v Kidričevem so naenkrat zaživele. Saj se nam je zdelo, da po njih vlada prevelika tihota. Seveda, otroci so bili na počitnicah; na morju, planinah, pri starih starših na vasi ali morda celo nekateri s svojimi starši na turističnih plažah preko 'luže', kakor rečejo. V začetku meseca septembra, pa naenkrat vse postane drugače,  treba bo zopet  v šolo, začeti pouk, konec je s počitnicami. 

 

Tudi verouk bomo začeli in se učili o Jezusu Kristusu, Božjemu Sinu, ki ga je Bog poslal, da bi nas s svojim naukom poučeval, kako naj  lepo živimo. Po zakramentih nas bo Jezus Kristus posvečeval in nas tako vodil k svojemu Očetu, ki je večna ljubezen. Otroci  in starši  se bomo še z večjim veseljem udeleževali svete maše, otroške oziroma družinske maše bodo otroci sami pripravili ali v soboto zvečer ali v nedeljo ob 10.30, pri mašah pa bo Jezus sam v sveti hostiji prihajal v naša srca.

 

 

 

ŽUPNIJSKO ROMANJE - 7. september 2019

 

Program:

 

Odhod izpred župnišča Kidričevo ob 8. uri.

Z avtobusom bomo krenili proti Njivercam in se ustavili na avtobusni postaji Njiverce vas, nato na avtobusni postaji Kidričevo in še na avtobusni postaji Kungota.

Marija Snežna -  maša ob 10.30, po maši ogled cerkve

Sveta Ana - ogled cerkve in kosilo ob 13. uri

Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Ogled cerkve in kleti

Ptuj - večernice v cerkvi Leopolda Mandića.

 

Domov se bomo vrnili med 18. in 19. uro.

 

Romanje nas bo stalo18 EUR po osebi – 8 EUR avtobusni prevoz in 10 EUR kosilo.

 

 

 

OGREVANJE CERKVE IN ŽUPNIŠČA

 

ŽGS se je v letošnjem letu odločil za nakup nove peči za centralno ogrevanje in posodobitev dosedanjega ogrevalnega sistema.

Za izvedbo del je bil izbran najugodnejši ponudnik SMART ENERGY, Vodušek Rihard s.p.

Izvajalec je pričel z deli 19. avgusta, zaključili pa so 29. avgusta 2019.

V prihodnjem tednu bomo prejeli dokončni račun.

Ko bomo imeli račun, bomo podali vlogo na EKO sklad za subvencioniranje.

Rudi Bogdan, član ŽGS

 

 

Kako bomo plačali?

 

V tem času smo izvajalcu že nakazali 5.000 EUR – 700 EUR je dodal gospod župnik.

Občina Kidričevo bo za cerkev namenila 5.000 EUR – ko bomo prejeli račun, ga bomo dostavili na Občino. Po prejemu sredstev, jih bomo takoj prenakazali podjetju SMART ENERGY.

Donatorji - v začetku meseca julija smo poslali 40 pisem podjetjem in samostojnim podjetnikom s prošnjo za

donatorstvo. Do sedaj so se na prošnjo odzvali:

Edo Knaus, s.p.

Šalamun Zlatko s.p.

Kmetijstvo Polanec d.o.o.

Eden od donatorjev ne želi biti imenovan, s podjetjem Saubermacher pa je že podpisana pogodba za donacijo. Je pa še en donator, s katerim še nismo uspeli vzpostaviti povezave za dovoljenje objave imena niti preko telefona, niti preko maila.

Do dne 30.8.2019 smo verniki in donatorji zbrali skupaj 4.497 EUR za posodobitev ogrevanja v cerkvi in župnišču.

 

Poslali bomo tudi vlogo na EKO SKLAD (subvencionirajo 20% vrednosti naložbe) – zadolžen Rudi Bogdan.

Še vedno nam manjka kar precej sredstev za pokritje celotne naložbe, zato z zbiranjem prostovoljnih prispevkov nadaljujemo.

Tudi je odvisno, koliko bomo dobili povrnjeno od EKO SKLADA, saj moramo predložiti potrdilo o dejanskem plačilu – to pa pomeni, če letos ne bomo uspeli plačati preostanka dolga, potem bomo dobili povrnjeno le 2.000 EUR, če bi pa lahko pokrili investicijo v celoti, nam bo EKO SKLAD povrnil dobrih 3.000

 

Vsem, ki ste že darovali prispevke za posodobitev ogrevanja se prav lepo zahvaljujemo.                                              

Cvetka Bračun

 

 

Celodnevno češčenje

 

Naša župnija vsako leto 11. avgusta obhaja zelo pomemben dan, to je dan celodnevnega češčenja. Takrat pred Najsvetejšim molimo in prosimo za Božje varstvo, mir, božji blagoslov v naših družinah, pri vzgoji otrok, Božje varstvo  pri delu v tovarnah, na poljih, službah, šolah…  Dokler bomo zvesti v molitvi in v prošnjah Bogu, tako dolgo nas bo Bog blagoslavljal in varoval! Pridite!

Ta dan pa naša župnija moli tudi za našo škofijo in Cerkev na slovenskem kot dežurna za molitev. Vsak dan namreč v Sloveniji ena župnija moli za vse župnije, za vse vernike v Sloveniji. Pridite!

Zaključek celodnevnega češčenja ob 18. uri bo vodil letošnji novomašnik. Pred mašo nam bo podelil novomašniški blagoslov. Naše babice in dedki so rekli: »Na novo mašo – po novomašniški  blagoslov -  bomo šli, če tudi raztrgamo nove čevlje.« Darovi pri tej maši bodo namenjeni Primožu,  mlademu duhovniku, ki se po dolgem študiju podaja na svoje duhovniško poslanstvo. Podprimo ga z molitvijo in darovi.

 

  • Ob 8.30 bomo izpostavili Najsvetejše,
  • Ob 9. uri bo nedeljska sveta maša in češčenje do 12. ure.
  • Ob 15. uri bomo zopet izpostavi Najsvetejše in bo češčenje do 17. 30,
  • Ob 17.30 bodo pete litanije
  • Ob 18. uri bomo zapeli pesem »Novo mašnik bod' pozdravljen«, sprejeli novomašniški blagoslov in nato bo sveta maša, ki jo bo vodil novomašnik Primož Lorbek.

 

Zaključek maše bo s slovesnim blagoslovom z Najsvetejšim.

Po maši bo pogostitev duhovnikov in povabljenih.

Čez dan bodo vodile molitve pred Najsvetejšim molitvene skupine, zvečer na zaključku pa se bomo vsi zbrali  k sveti daritvi novomašnika Primoža.

 

 

 

HUUUUURA, počitnice so tu!

 

V letošnjem pastoralnem letu smo zaključili z veroukom, pred vsemi nami pa so bolj ali manj brezskrbni počitniški dnevi. Nekateri se boste odpravili na morje ali v toplice, morda se boste odpravili novim dogodivščinam naproti v kakšno drugo državo, ali se boste odločili za nabiranje novih moči v neokrnjeni naravi, daleč od množic turistov in poletnega vrveža.

 

Kamorkoli nas bo pot vodila, je najpomembneje, da si odpočijemo duševno, telesno pa tudi duhovno. In ko bomo tako »uživali« v brezskrbnih dneh, brez vsakodnevnih obveznosti nikakor ne pozabimo na Jezusa. Naj bodo naši dnevi še tako brezskrbni, tudi naša duša potrebuje hrano.

 

Radi se spomnimo, kako nam je bilo lepo pri mašah, ko smo se zbirali pri oltarju, pa naj bodo to nedeljske jutranje maše, ali otroške in birmske maše z diaprojekcijami. Kako je bilo čudovito, ko smo v župniji izvedli svetopisemski maraton, proslavo ob materinskem dnevu, pa križev pot, ki so ga pripravljale različne skupine v župniji ali morda, ko smo imeli večer veroučencev, ko pa žal zaradi slabega vremena nismo mogli prespati v šotorih. Spomnimo se tudi nepozabnega dne v mesecu februarju, ko se je pri nas cel dan mudil nadškof Alojzij Cvikl, Pa seveda ne pozabimo naših občutkov, ko smo praznovali rojstvo Jezusa Kristusa in veselja ob veliki noči, ko je bila premagana smrt.

 

Vsega tega in se je vredno spominjati. Vsi ti sadovi našega dela nas krepijo in še tesneje povežejo z Jezusom.

 

Vsak zase zberimo, kar smo lepega doživeli in slišali Božjega v tem letu in se tega radi spominjajmo in nato recimo našemu Gospodu kakšno besedo…

 

Telo potrebuje hrano in tudi naša duša mora od nečesa preživeti. Potrebuje “hrano”. In še kako pomembno je, da je ta hrana prava. Pri njej velja enako kot pri telesu. Če uživa zdravo hrano, potem bo zdrava.

 

 

Kaj torej dati na naš “dušni meni”? Seznam je neskončno dolg. Od molitve, Svetega pisma, spovedi,... Na vrhu seznama pa je seveda… evharistija oz. sveta maša – obhajilo. Če želimo svoji duši najboljšo hrano, potem je to to. Le da se pri evharistiji prejšnji proces rahlo spremeni. Če se pri telesnem prehranjevanju to, kar jemo, spreminja v naše telo, je pri evharistiji ravno obratno.

Cvetka Bračun

 

 

 

ŽUPNIJSKO ROMANJE

7. september 2019

 

»Hribček za hribčekom se dviga iz tal, …« je pred skoraj stoletjem zapisal pisatelj Ožbalt Ilaunig.

 

Podali se bomo torej po hribčkih in to v Slovenskih goricah.

 

Naša prva postaja bo

Marija Snežna

 

Ogled cerkve in sveta maša.

Cerkev ima zaradi svoje višinske lege zelo lep razgled. Na vzhodu se vidi kapela Rožengrunt, ki jo opeva tukajšnji rojak Stanko Majcen. Radgonski grad, Kapela pri Radencih, Sveta Ana, Sveti trije kralji, Sveti Anton, delno grad Borl, Zavrh, Sveta Barbara, Mariborsko Pohorje, Sveti duh na Ostrem vrhu in ob ugodnem vremenu še vrh gore Pece. V Avstriji pa St. Weit in še dve drugi cerkvi, ter gore, ki oklepajo z južne strani graško kotlino.

 

 

Sveta Ana

 

Ogled cerkve in zeliščnega vrta ter kosilo

Občina Sveta Ana je kraj v Slov. goricah kjer se harmonično

združujejo geografska lega, neokrnjena narava in prijazni delovni ljudje. Predvsem dobri klimatski pogoji za vinogradništvo preusmerjajo klasično kmetijsko dejavnost v dopolnilne dejavnosti in turistično ponudbo.

Popotnik, ki ga pot zanese v ta kraj, lahko najde duhovni mir, v naravi in na pohodniški poti okrepi telo in ob domači hrani in dobri kapljici najde veselo razpoloženje.  

Za konec se bomo pri Sveti Ani še sprehodili po zeliščnem vrtu. Uživali bomo lahko v družbi stoterih zdravilnih rastlin, v opojnih vonjavah dišavnic in jih nekaj tudi podrobneje spoznali.

 

 

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

 

Ogled cerkve in kleti

Največja znamenitost kraja je velika baročna cerkev s tremi novimi zvoniki, pa tudi stopnice, ki vodijo od cerkve do akumulacijskega

jezera in ob katerih je križev pot. Sveta Trojica je ogledna točka za romarje. Zanimivost kraja je tudi “Krajnčeva ruda” oziroma Oseški kamnolom; iz njega sicer danes več ne kopljejo kamna, v preteklosti pa je bil to pomemben kamnolom (odprt je bil pred letom 1358, deloval je do leta 1950). Z materialom iz njega so zgradili cerkev pri Svetih treh kraljih in tudi del obnovljenega obzidja cerkve Svete Trojice, ter večino starejših slovenjegoriških hiš. Zanimivost Svete Trojice je tudi Don Pierinova komuna za pomoč odvisnikom od drog.

Cerkev ima tri kleti eno nad drugo. Spodnjo  - vinsko, ki jo bomo obiskali,  ima v najemu Kulturno društvo.




Ptuj

 

Večernice v cerkvi Leopolda Mandića

Cerkev Leopolda Mandića je najmlajša izmed cerkva, ki jih bomo obiskali na našem romanju.

Temeljni kamen za cerkev v Novi vasi pri Ptuju, posvečeno kapucinu sv. Leopoldu Mandiću je na velikonočni ponedeljek, 17. aprila 1995 blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger.

Dvanajstega maja letošnjega leta je bila cerkev posvečena, posvetil pa jo je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.  

V cerkvi so tudi relikvije svetnika Leopolda Mandića. 

 

LEPO VABLJENI NA NAŠE ŽUPNIJSKO ROMANJE.

 

Natančen čas odhoda in ceno romanja bomo objavili v Župnijskih oznanilih, ki bodo izšla prvo nedeljo v mesecu avgustu.

 

 

 

Junij

 

Mesec junij nas vsako leto nagovarja s prazniki z bogato vsebino. Letos bomo v tem mesecu praznovali binkošti, nedeljo Svete Trojice ter praznik Svetega rešnjega telesa in krvi.

V naši župniji vsako leto slovesno obhajamo župnijski dan in obenem žegnanje na prvo nedeljo v mesecu juniju. Takrat se bomo Bogu zahvalili za župnijo in novo cerkev, ki je bila posvečena, 31. maja 1987. 

Ko se tako Bogu zahvaljujemo, pregledamo naše delo v preteklem pastoralnem letu, drug drugemu čestitamo, posameznikom v znamenje zahvale za zvestobo župnijskemu občestvu podelimo kristalno vazo,  vsem prizadevnim članom pa vrtnico zahvale in priznanja iz župnijskega vrta. To nedeljo zaključujemo tudi veroučno leto, zato otrokom razdelimo spričevala veroučnega leta, pohvale in priznanja za veroučne ter župnijske aktivnosti.

 

Na tem kraju, kjer danes stoji prekrasna moderna cerkev z župniščem, je nekoč raslo trnje in robidovje. Glede na takratne politične razmere in materialne zmožnosti novoustanovljene župnije, lahko  rečemo: »Na tem kraju so se dogajali čudeži.«

Ko berem nadškofovo besedo sobratom v Sporočilih slovenskih škofij našega nadškofa metropolita msgr. Alojzija Cvikla o prvih binkoštih, v tem binkoštnem čudežu prepoznam tudi kidričanski  čudež. Nadškof pravi: »V moči Božjega Svetega Duha so učenci postali skupnost, v kateri je prostor za vsakega. V ospredje je stopila ljubezen, tista ljubezen, ki je med Očetom in Sinom. Saj je sam Sveti Duh ta ljubezen.«

In ko razmišljam v tem,  moram reč:« Da,  ljubezen je tudi v Kidričevem povezala vernike v skupnost, počutili so se kot bratje in sestre, sicer so bili različni po značaju, temperamentih, sposobnostih, a družila jih je ljubezen. Z župnikom Obranom so se odločili, da na tem kraju zgradijo svetišče Bogu v čast, ki jih bo še tesneje povezalo med seboj.«

Na poseben način jih je spremljala priprošnja Fatimske Matere Božje, katere kip imamo v naši cerkvi in Međugorske Matere Božje, katere umetniško izdelane reliefe kiparke Alojzije Ulman  imamo na desni strani našega svetišča.  

Gospod Obran je takrat, ko je moral že začeti gradnji župnišča dograditi zaklonišče, kar je izčrpalo vsa pripravljena sredstva, poromal v Međugorje. Tam se je zgodil drugi pomembni čudež. Srečal je župnika Jošta Siegwarta iz župnije Leibstadt v Švici. V kroniko je gospod Obran zapisal: »Če ne bi tisti dan molil za pomoč, če ne bi bil v svetem kraju molitve, se ne bi srečal s tako velikodušnim župnikom, ne bi mogel dati slovenski cerkvi, mariborski škofiji in župniji posvečene cerkve.«

Ti veliki dogodki iz preteklosti naše župnije nas navdušujejo in spodbujajo, da zavzeto, ponosno, pogumno ter z veseljem tudi danes nadaljujemo to veličastno delo, delo medsebojne ljubezni v naši župnijski skupnosti in skrbi za božje svetišče.

župnik

 

 

 

Ogrevanje v župnišču

ŽGS želi do prihodnje zime v našem župnišču obnoviti ogrevanje. V ta namen zbiramo materialna sredstva. Zelo ugodna ponudba se nam zdi ponudba Valher. Investicija bo okrog 15.500 €. Z obljubljeno pomočjo (5000 €) in do sedaj  zbranimi našimi sredstvi (1947.5), za kar se našim vernikom zahvaljujemo, imamo pripravljeno slabo polovico.  ŽGS se pogosto sestaja in išče najboljše rešitve.   

 

 

 

Maj posvečen Mariji

 

V Sloveniji si ne moremo predstavljati meseca maja brez šmarnic – vsakoletne ljudske pobožnosti v čast Mariji. Pobožnost te vrste poznajo tudi drugod po svetu. Pri nas smo jo poimenovali po cvetlici šmarnici, ki v tem mesecu cvete po naših gozdovih.

 

V teh pobožnostih vedno beremo iz zato pripravljene knjige, ki jo vsako leto pripravijo šmarničarji, in v vsakodnevnih zgodbah govorijo o Mariji, ali pa tudi o svetnikih in pogumnih dobrih ljudeh.

 

Šmarnice bomo brali vsak delavnik ob 18.30 pod akacijami, kadar nam vreme ne bo naklonjeno v cerkvi,  v nedeljo pa pri drugi maši. Enkrat se bomo s kolesi napotili v Strnišče in tam prebrali šmarnice in enkrat v Njiverce do kapele. Šmarnice je napisala Berta Golob z naslovom Misijonar ob Nilu.

 

 

 

Kdo je Ignacij Knoblehar?

 

Ignacij Knoblehar je Slovenec, ki je za časa Avstro-Ogrske misijonaril in raziskoval ob reki Nilu.

 

Bil je zvedav otrok, vztrajen kot dijak v domačih in tujih šolah, dosleden v svojem poklicu in delu ter ves predan Bogu.  

 

O reki Nilu se je v tistem času malo vedelo, četudi je bila Slovenija preko Trsta precej povezana z egipčanskim mestom Aleksandrijo, pa tudi s Sudanom. Nekateri so mislili, da je Nil le Svetopisemska reka, saj je bila skrivnostna zaradi nepoznanega izvira. Nekateri so njen izvir postavljali  pod znamenite Mesečeve gore, visoko severno od ekvatorja. Tridesetletni Ignacij je zaplul po tej reki in se na lasne oči prepričal, da so omenjene karte napačne in je treba izvir iskati južno od ekvatorja.

 

Ignacij je bil predvsem misijonar, a ob njem so bili sodelavci obrtniki, učitelji in prostovoljci različnih poklicev. Ker takrat fotografije niso poznali, so veliko poslanstvo opravili spremljevalci risarji, ki so risali pokrajine, ljudi in predmete.  Veliko različnih predmetov je ob začasnem obisku doma leta 1850 prinesel seboj.

 

Ustanovil je tri misijonske postaje: Kartum, Sveti Križ in Gondokoro. Od papeža Pia IX., je dobil pooblastilo za vodenje  Apostolskega vikariata za centralno Afriko s sedežem v Kartumu.

 

 

 

»Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera«,

piše apostol Pavel  Korintčanom. (1 kor 15,14)

Toda Kristus je vstal,

kar kristjani praznujemo že več kot 2000 let.

To je doba v kateri je bilo nešteto poskusov,

da se ta resnica ovrže,

nešteto nasprotnih državnih in političnih sistemov,

ki so povzročili mnogo žrtev in mučencev zaradi tega prepričanja.

Vsa ta nasprotovanja in vsi ti poskusi tega velikega sporočila nikakor niso ovrgli, nasprotno rodili so nešteto svetnikov, ki so ravno zaradi tega prepričanja dosegli polnost svojega življenja.

 

Kajti velika noč ni le spomin nekega dogodka, je praznovanje Kristusa, ki je vstal in je ostal z nami. V vseh življenjskih situacijah je z nami, predvsem v trpljenju in smrti. Naše življenje se prepleta s Kristusovim vstajenjem in praznik Jezusovega vstajenja je naš največji praznik.

 

 

 

»Odrini na globoko« (Lk 5,4c).

 

Človek je od vseh stvari najpomembnejše bitje, kateremu je podarjeno, da sam čuje nad seboj, skrbi za svoje počutje, zdravje, a se tudi odloča za 'plitvo ali globoko' duhovno življenje. Od časa do časa se mora ustaviti in premisliti kdo je, od kod prihaja in kam gre, kaj je končen cilj njegovega garanja, trpljenja in prizadevanja za 'lepše' življenje, katerega klico nosi v globini svojega srca.

 

Vse religije in vse vere poznajo spodbudo k poglobitvi duhovnega življenja. Za nas kristjane je to postni čas, ki se začne s pepelnico in se konča z veliko nočjo. V tem času kristjani v petkih ne jemo mesa in  se postimo na pepelnico in veliki petek.

Kakšen je ta naš post? Pravi kristjan ne le da na pepelnico in veliki petek ne jé mesa, ampak se le enkrat na dan do sitega naje. Ta postna postava pa ne velja za otroke mlajše od 14 let in odrasle nad 60 let, gotovo pa ne velja za tiste, ki jim zdravstvene težave takšnega načina posta ne dopuščajo. 

 

Veliko župnij in cerkvenih organizacij nam v postnem času ponuja svoje postne spodbude in programe. Nekateri se nam zdijo zelo dobri. Naša župnija pa tudi pripravlja vrsto programov, postnih aktivnosti in spodbud. Nekatere predstavljamo. Nikar jih ne spreglejmo. Župnija je velika družina verujočih v domačem kraju.  V župniji drug ob drugem rastemo v veri, se spodbujamo, spopolnjujemo, morda spreminjamo, gotovo pa gradimo ljubezensko občestvo. 

 

Ustaljena oblika postne spokornosti je križev pot, ki ga v naši župniji vsako leto molimo zelo slovesno.

 

 

Križev pot v postnem času

† Petek,

8. marec ob 17.45

ministranti

† 1. postna nedelja

10. marec ob 8.30

 Župnijski pastoralni in gospodarski svet

† petek,

15. marec ob 17.30

ministranti

† 2. postna nedelja

17. marec, ob 8.30

pevski zbor

† petek,

22. marec ob 17.45

ministranti

† 3. postna nedelja

24. marec ob 8.30 

Katoliško kulturno društvo Zvezdni dol

† petek

29. marec ob 17.45

ministranti

† 4. postna nedelja

31. marec ob 10. uri

Molijo otroci in nosijo otroški postni križ

† petek,

5. aprila, ob 17.45

ministranti

† 5. postna nedelja

7. aprila ob 16. uri

ŠTERNTALSKI KRIŽEV POT

† CVETNA NEDELJA

14. aprila ob 10. uri

Samo 1 sveta maša ob 10. uri – s  procesijo s presmeci

 

V Kungoti bomo vsako postno nedeljo molili križev pot ob 7.15.

 

Župnijska karitas vsako leto priporoča akcijo 40 dni brez alkohola.

 

Postni čas nas še posebej nagovarja, da čutimo bolečino drugih, da se jim približamo in jim prisluhnemo. Da znamo sočustvovati z njimi in jim ponuditi roko, da bodo začutili ljubezen, da bo tudi v njihov dom posijalo sonce.

 

Tudi letos nas je Slovenska karitas povabila, da se pridružimo preventivni spodbudi pod geslom  Za odgovoren odnos do alkohola. Vabi nas, da smo na vsakem koraku odgovorni, brez raznih drog in alkohola. Naj bo veselje v naših družinah, naj nas cesta varno pripelje domov.

 

Naše Kulturno društvo v postnem času sodeluje z delavnicami za odrasle in otroke – razpored aktivnosti bo objavljen v prihodnji številki Župnijskih oznanil.

 

Veliko aktivnosti med postom poteka pri veroučencih:

  • Akcija, da ne bo Jezusa tako močno pikalo,
  • Križev pot z nošenjem postnega križa,
  • Uprizoritev postaj križevega pota pri Šterntalskem križevem
  • Priprava presmecev in nošenje 3 metrskih presmecev pri procesiji cvetne nedelje
  • o nekaterih aktivnostih pa se otroci dogovorijo pri verouku in jih tudi realizirajo.

 

Jezus pravi Petru: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Jezus v postnem času pravi naši župniji: »Odrinite na globoko, vrzite mreže za lov. Ujeli boste nekaj lepega za Boga in vsakdo za svojo dušo.«

 

 

December - najlepši mesec

V mesecu decembru poteka veliko dogodkov, ki nas razveselijo in iz naše morda vsakdanje turobnosti  popeljejo v vedro ter bolj veselo življenje. Gotovo se tega meseca najbolj veselijo otroci, saj jih obišče dobri Miklavž, Dedek mraz in morda še Božiček. Za nas kristjane pa je velik in osrednji dogodek tega meseca obhajanje Kristusovega rojstva, praznovanje božičnih praznikov ter vstop v novo leto.

Na božič se pripravljamo z adventom, ki ga simbolično ponazorimo s prižiganjem štirih sveč na adventnem vencu. Vsako nedeljo prižgemo eno svečo več. Z vsako svečo je več svetlobe in toplote, tako naj bi bilo tudi v naših srcih, naših družinah in v naših vsakdanjih odnosih. Nato s polnim srcem lepote stopamo pred v jaslih ležečega Jezusa in z njegovim blagoslovom v novo prihajajoče leto.

Župnik s sodelavci vam želi lepo pripravo na božič, vesele praznike in blagoslovljeno novo leto 2019.  

 

 

Obhajilo

Od sedanjega papeža Frančiška so nekateri ljudje pričakovali veliko sprememb. Med drugim so bili prepričani, da bo odpravil celibat, k obhajilu pa bodo lahko šli vsi ljudje, kot po nekakšno nagrado, da so se udeležili obredov, tudi tisti, ki živijo v partnerstvu oziroma neurejeni zakonski skupnosti. 

Celibat je disciplinska določba Cerkve in se lahko spreminja in prilagaja potrebam Cerkve. V okviru Rimskokatoliške Cerkve je določba dokončno uvedena v času Clunyjske reforme na Tridentinskem koncilu, predvsem zaradi dednega prava.

Drugače pa je s svetim zakonom, ki je postavljen kot zakrament in temelji na Svetem pismu. Jezus pravi: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti se od vaših žená, od začetka pa ni bilo tako.  Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, in se oženi z drugo, prešuštvuje« (Mt 10, 8-9).

Papež Frančišek naroča, da moramo vernikom, ki hote ali ne hote nimajo urejenega zakona, kazati prijazno pozornost. Ne glede na njihovo življenje, jih moramo vključevati v cerkvene skupnosti in jim zaupati cerkvene službe. Spovednikom in duhovnim voditeljem je poslal kar nekaj navodil, toda nauk Katekizma Katoliške Cerkve se ni spremenil, papež pač ne more spreminjati Svetega pisma, ki je osnova zakramenta svetega zakona.   

Ker Cerkev ne more priznati izven zakonske skupnosti, to postane ovira za prejemanje nekaterih  zakramentov, tako tudi svetega obhajila.

Cerkev je vedno poudarjala vest posameznika  in kar pravi apostol Pavel: » Kdor bo torej nevredno jedel ta kruh in pil ta Gospodov kelih, se bo pregrešil nad Gospodovim telesom in krvjo. Naj torej vsak sebe presodi in tako jé od tega kruha in pije iz keliha, kajti kdor jé in pije, jé in pije svojo obsodbo, če ne razpoznava telesa Kristusovega (1Kor 11, 27-29).

Cerkev danes teži po poglobitvi zakramenta svetega zakona. Na veliko organizira skupine poročenih, predavanja za ločene in ponovno poročene in tečaje za pripravo na zakon.

Duhovnik v spovednici naj bi bil zelo takten in prijazen, naj bi ne 'vrtal' z vprašanji, toda spovedancu, ki pove, da živi v neurejenem zakonu, mora povedati odkrito, kaj glede tega uči cerkveni nauk in spovedancu ne more dati odveze. Kdor pa ni spravljen s sveto Cerkvijo, si s prejemanjem obhajila 'sodbo je in pije.' Pred Bogom bo odgovarjal za svoja dejanja.

Za prejem svetega obhajila Cerkev uči: »Kdor hoče prejeti Kristusa v evharističnem obhajilu, mora biti v stanju milosti. Če se zaveda, da je smrtno grešil, ne sme pristopiti k evharistiji, ne da bi prej prejel odvezo v zakramentu pokore« (kanon 1415).

Župnik pri obhajanju obhajanca ne sme zavrniti (razen v izrednih primerih), večkrat pa mora opozarjati in učiti, da kdor nevredno je ta kruh, greši in si sodbo je in pije. 

Mnogi pristopajo k svetemu obhajilu in se na nauk Svetega pisma in cerkvenega učenja ne ozirajo, morda iz nevednosti, morda iz drugačnih razlogov, toda Sveto pismo nas opominja: »Naj torej vsak sebe presodi in tako jé od tega kruha in pije iz keliha, kajti kdor jé in pije, jé in pije svojo obsodbo.« 

 

Župnik

 

 

Kraljica venca rožnega

 

»Kraljica venca rožnega, naj celi svet Ti hvalo da..«, bomo prepevali po naših cerkvah, kapelah in tudi v krščanskih družinah ves mesec oktober. Ta mesec je namreč posvečen naši nebeški materi, ki jo častimo kot Rožnovensko Mater Božjo.

 

Pri molitvi rožnega venca premišljujemo Jezusovo rojstvo, delo, trpljenje in vstajenje.

 

Imamo torej 4 dele rožnega venca:

          Veseli,

          svetli,

          žalostni in

          častitljivi.

 

V naši župniji rožni venec molimo vsak dan pred sveto mašo. Navadno ga molijo naše gospe molivke. V mesecu oktobru pa ga bodo v nedeljah pred deveto mašo molile tudi naše župnijske skupine:

7. oktobra, članice in člani Župnijske karitas,

14. oktobra, člani ŽPS,

21. oktobra, pevke cerkvenega pevskega zbora,

28. oktobra, članice in člani KKD Zvezni dol in Župnijska molitvena skupina.

Tudi na naše družinske maše ob 10.30 nismo pozabili. Izzvali so nas otroci sami s pripovedovanjem, da ima očka tak molek v avtu, da imajo čudovit molek iz Međugorja … 

Otroci bodo molili:  

7. oktobra, veroučenci iz 6. razreda

14. oktobra, veroučenci iz 5. razreda

21. oktobra, veroučenci iz 4. razreda

28. oktobra, veroučenci iz 1.,2., in 3. razreda.

Vabimo starše, stare starše in vse vernike, pridite, skupaj počastimo Rožnovensko Mater Božjo, se ji izročimo in prosimo Božjega blagoslova. 

 

 

Zopet šola, zopet verouk

 

Otroci, po lepo preživetih počitnicah, se že veselijo 'šole' – šolskega pouka. Zopet bodo zbirali znanje, se povezovali v prijazne prijateljske šolske skupine in se tako 'kovali' -  izgrajevali za  uspešno življe v današnjem svetu.

Kristjani pri krstu dobimo posebno dostojanstvo. Duhovnik, ki nas je mazilil s sveto krizmo je molil: »Vsemogočni Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa… On te mazili z oljem odrešenja, da ostaneš ud Kristusa duhovnika, preroka in kralja za večno življenje.«

Otroci, ki bodo letos zopet prišli k verouku, nekateri seveda prvič, so že krščeni in maziljeni z oljem odrešenja. Ker so krst sprejeli kot dojenčki, se ta krst lahko razvije le s poglobitvijo – poučenjem o veri, v kateri so bili krščeni. H krstu so jih prinesli njihovi starši in botri.  Zakaj? Ker so sami krščeni – kristjani in ne gre, da bi doma imeli otroka, ki je nekaj drugega kot oni. Starši so tudi prvi učitelji molitev, npr.  – svet Angel, in vere, v kateri so otroka krstiti. Ker so starši velikokrat zelo zaposleni so jim  tudi pri poučevanju vere in vodenju otroka k sveti maši velika pomoč stari starši.   

Pride pa čas v odraščanju, ko moramo otroku ponuditi še več kot, kar otrok osvoji v domačem krogu. Otrok gre v šolo. Kristjani pa takrat ne pozabimo poslati otroka k verouku, kjer otrok zbira znanje o Jezusu Kristusu in njegovem nauku, o Bogu, kakor so o njem govorili, očaki, preroki in apostoli, obenem pa vedno bolj vstopa v župnijsko občestvo, sodeluje in gradi most med svojim srcem in Bogom ter župnijo. K temu mu veliko pomaga nedeljska maša in župnijske aktivnosti, gotovo pa sprejemanje zakramentov.

 

Birma

V mesecu septembru, 29. 9. 2018 bo 10 naših birmancev sprejelo sveto birmo. Birma bo ob 9. uri, birmovalec pa bo nadškof msgr Alojzij Cvikl.

Ko govorimo o birmi, radi poudarimo, da je to sprejem Svetega Duha. Ta poudarek je gotovo potreben. Birma pa je tudi potrditev. Nekateri bodo rekli dopolnitev krsta. Potrditev ali dopolnitev v kakšnem pomenu? Krst je popoln zakrament in ga ne moremo dopolniti ali potrditi. Koga pa lahko potrdimo? Birmanca. Pri obredu birme birmanec pred škofom izgovarja besede, ki so jih pri njegovem krstu izgovarjali starši in botri. S tem potrjuje, da veruje v Boga Očeta in Sina in Svetega Duha, da se bo upiral zlu – satanu ter veroval, kot verujemo kristjani. Preprosto rečeno, s sveto birmo se je birmanec odločil, da bo živel kot kristjan.

Z birmo pa birmanec potrjuje tudi, da sprejema svoje starše, ki so ga vpeljali na pot krščanstva, potrjuje duhovno naravnanost svojih prednikov -  svojega rodu, potrjuje ljubezen do  svojih staršev, do domačega župnijskega občestva in krščansko kulturo slovenskega naroda. Postane, kakor rečemo, odrasel in odgovoren kristjan.

Ko birmanec pred škofom izpove vero, škof njegovo odločitev potrdi, na birmanca kliče darove Svetega Duha in ga mazili s sveto krizmo.

Birma je velik zakrament in pomembno dejanje, potrebno je, da se na birmo dobro duhovno pripravimo. Pred samo birmsko slovesnostjo opravimo devetdnevnico v čast Svetemu Duhu, škof pa pride na srečanje z birmanci in na pogovor z njimi pred slovesnostjo birme ter na preizkušnjo znanja. Devetdnevnico bomo začeli 20. septembra, škof pa bo prišel na srečanje z birmanci 25. septembra.

 Mesec september je za našo župnijo pomemben tudi zato, ker bomo  v mesecu septembru začeli verouk za tretji, četrti, peti in šesti razred, v mesecu oktobru pa za prvi in drugi razred ter pripravo za birmo, ki bo leta 2019.

 

 

 

Škofovo pismo

 

Spoštovani gospod župnik,

 

v petek, 21. septembra 2018, bomo v sklopu Evropskega leta kulturne dediščine 2018 obeležili mednarodni dan miru. Ob tej priložnosti so predstavniki evropskih institucij ter Ministrstvo za kulturo RS podprli predlog, da bi po vsej Evropi istočasno zazvonili vsi zvonovi.

 

Vljudno vas prosim, da v petek, 21. septembra 2018, zvonite za 15. minut z vsemi zvonovi med 18. in 18,15.

 

Simbolično dejanje je namenjeno obeležitvi 100-letnice konca I. svetovne vojne ter začetka 30-letne vojne leta 1618, ki se je končala leta 1648. Pobuda želi biti poziv vsem Evropejcem, da se grozote vojn ne bi več ponovile in da bi se zavedali, kako dragocena dobrina je mir. Ob tej priložnosti lahko v svoji župniji darujete sveto mašo za mir ali pripravite molitveno uro za mir oz. z omenjeno pobudo seznanite vernike preko oznanil ali župnijske spletne strani.

 

Slovenski katoličani se bomo odzvali omenjenemu povabilu v predlaganem terminu, saj smo prepričani, da so zvonovi pomemben del naše verske, kulturne in narodne identitete. Preko tisoč let cerkveni zvonovi sooblikujejo in zaznamujejo tako slovensko kot evropsko kulturno istovetnost, spodbujajo ljudi k molitvi, delu in počitku ter so znanilci radostnih trenutkov v človeški družbi.

 

Za Vaše prijazno sodelovanje se Vam v naprej zahvaljujem in lepo pozdravljam.

 

Podpis škofa ordinarija

 

 

 

 

PRIPOROČENE VIŠINE ŠTOLNIN IN DAROV – JULIJ 2018

ŠTOLNINE IN DAROVI

Slovenski škofje so na svoji 107. redni seji Slovenske škofovske konference, ki je bila 4. junija 2018 v Ljubljani, potrdili štolnine in darove, ki začnejo veljati s 1. julijem 2018 v vseh škofijah v obeh metropolijah. V spodnji tabeli so objavljene priporočene višine štolnin in darov ob nekaterih pastoralnih, bogoslužnih in administrativnih dogodkih. V skladu s kan. 947 ZCP se morajo duhovniki izogibati vsakršnega videza trgovanja ali kupčevanja, ko gre za opravila, ki so našteta v tej tabeli. Upoštevajo naj tudi določilo kan. 945, § 2 in mašujejo po namenu vernikov v slabem socialnem in ekonomskem stanju, če niso prejeli nobenega daru oz. je bil dar manjši od predvidenega. Uvajamo enotni mašni dar v višini 20 evrov za vse vrste maš razen za gregorijanske maše. S tem pa so vse prejšnje razlike glede na vezane maše z ozirom na višino daru odpravljene. Priporočeni dar za birmovalca oz. voditelja slovesnosti, kot je zapisan, je v pomoč pri presoji glede daru. Vsak duhovnik lahko sam presodi v okviru velikosti župnije in svojih možnosti, da izroči dar.

 

msgr. Stanislav Zore OFM
predsednik SŠK

 

 

Namen - EVROV – ŠTOLNINE in DAROVI – JULIJ 2018

Dar za mašo 20,00 €

Dar za geregorijanske maše 660,00 €

Dar za pridigo – ob mašnem daru 15,00 €

POROKA

Priprava poroke 25,00 €

Poročevalec (ki obenem pripravi poroko) 50,00 €

Cerkovnik 10,00 €

Organist 10,00 €

Ministrant 5,00 €

Taksa za spreglede 10,00 €

POGREB

Pokopovalec 50,00 €

Organist 10,00 €

Cerkovnik 10,00 €

Ministrant 5,00 €

Cerkev (če ni pušice) 15,00 €

Zvonjenje – zvonar (ne glede na število zvonov) 10,00 €

Električno zvonjenje (na dan) 10,00 €

BIRMA

Birmovalec 80,00 €

SLOVESNOST k mašnemu štipendiju

Voditelj slovesnosti 60,00 €

SPOVEDOVANJE

Vabljeni spovednik na uro spovedovanja 10,00 €

KATEHEZA

1 ura kateheze 10,00 €

VIZITACIJA

Kanonična vizitacija 80,00 €

Dekanova vizitacija 40,00 €

DRUGO

Novo predavanje 80,00 €

Ponovljeno predavanje 30,00 €

Strokovni ogled 40,00 €

 
Lokacija:
Print Friendly and PDF