Ne mesec turobnosti, ampak mesec hvaležnosti

Mesec november ni mesec turobnosti, črnoglednosti in pesimizma, ampak je mesec hvaležnosti in zahvale. V začetku meseca praznujemo zahvalno nedeljo. Bogu se zahvaljujemo za življenje, vero in številne dobrote. Zahvaljujemo se ljudem za dobroto, delo in vso ljubezen, ki smo jo v veliki ali manjši meri deležni.

Zahvaljujemo se tudi našim dragim rajnim, katerim se je zemeljsko življenje steklo in jih nosimo v naših srcih. Mesec začenjamo s praznikom vseh svetnikov. Naš pogled se ozira na množico naših bratov in sester, ki so dosegli srečo pri Bogu. Prosimo pa tudi naj Bog vse pokojne sprejme v večno slavo. Praznik praznujemo dva dni: dan vseh svetih in spomin vseh vernih rajnih.

 

 

Iskanje novih poti za župnijo prihodnosti

DUHOVNIŠKI DNEVI 2024

21. – 23. oktobra smo se duhovniki in diakoni z našima škofoma Alojzijem Cviklom in Marjanom Turnškom zbrali v Rogaški Slatini. Zbralo se nas je 78 duhovnikov in diakonov. Dnevi so bili najprej namenjeni krepitvi duhovniškega in diakonskega bratstva. Bila pa je to tudi priložnost razmišljanja, kako preoblikovati podobo župnije, da bi ljudje še bolj doživeli živo navzočnost Kristusa med nami.  

Prisluhnili smo gostom iz drugih škofij. Najprej nam je spregovoril vikar za pastoralo iz koprske škofije Ervin Mozetič. Njihova škofija je najbolj posegla po spremembah. Iz 200 župnij so organizirali 100 župnij. V tej škofiji je bilo več malih župnij, v katerih niso imeli niti po en krst na leto. Ljudje so se z leti odseljevali v večja mesta, v vaseh so ostali le starejši. Eno od meril je bilo, da se jih k bogoslužju lahko zbere vsaj 30 ljudi. Preoblikovali so tudi pastoralno delo v župnijah in župnijske pisarne /vpise v matične knjige/.

Iz celjske škofije nam je spregovoril velenjski župnik Janko Rezar. Duhovniki živijo skupaj v župniji Sv. Martin v Velenju in s pomočjo diakonov oskrbujejo več sosednjih župnij /Bl. A.M. Slomšek - Velenje, sv. Marija- Velenje, Sv. Martin – Velenje, Št. Ilj pri Velenju, Šentjanž na Vinski Gori, Gornja Ponikva/.

Zadnji dan nam je govoril voditelj tajništva za pastoralo ljubljanske nadškofije gospod Igor Dolinšek. Pomanjkanje duhovnikov v tej nadškofiji še ni tako močno izrazito. Spremembe uveljavljajo, toda mnogo počasneje, kakor v drugih škofijah.

Nadškof je pred slovesom našega srečanja navdušeno spregovoril in pohvalil našo zavzetost za pastoralno delo v nadškofiji. Spregovoril je tudi o načrtovanju pastoralnih središč in o svetem letu.

Bili smo gostje hotela DONAT. Za molitev, predavanja in pogovore smo imeli na razpolago dvorano v hotelu, maševali pa smo v kapeli sv. Ane, ki je na bregu, od hotela oddaljena kakih 15 minut.                                                         

 

Načrti glede načrtovanih pastoralnih središč

Nadškof msgr. Alojzij Cvikl poudarja, »naj bo priprava na ta korak modra, postopna in previdna, da ne bi delali škode. Naš cilj je omogočiti učinkovitejše oznanjevanje evangelija. Kakšni so razlogi za ta korak? Najprej sekularizacija družbe, ko Cerkev postaja manjšinska skupnost, nadalje demografske spremembe (posledice: upad rojstev, priseljenci …). Skupnosti znotraj Cerkve ostajamo ekonomsko šibki, nastajajo t.i. 'nove oblike' življenjskih skupnosti in posledično razbite družine ter nove, prikrite oblike revščine, vedno večja polarizacija družbe in tudi skupnosti Cerkve. Glede na vse to obstajata dve možnosti: ali gremo s tokom ali pa poskušamo kaj narediti. Čutimo, da je prav, da nekaj naredimo. V tem  smislu vidimo pomen povezovanja župnij v pastoralna središča. Za ta proces potrebujemo Božjo pomoč in modrost. Vsekakor želimo s tem naše oznanjevanje napraviti učinkovitejše in poenostaviti, kar je mogoče, nikakor pa še bolj otežiti.« (povzeto iz Sporočila slovenskih škofij 11)

 

 

Jubilejno leto 2025

Za mariborsko nadškofijo bo otvoritveno bogoslužje svetega leta 2025 v stolnici 29. decembra 2024 ob 15. uri. Druga cerkev, kjer bo mogoče prejeti odpustek,  bo Marijina bazilika na Ptujski Gori. V načrt romanja je naša župnija vključena 15. marca, ko bodo romale dekanije Ptuj, Velika Nedelja in Zavrč.    

 

 

 

»Družina, ki moli rožni venec, ostane združena - narod, ki se poraja iz takih družin, ljubi mir« (p. Patrik Payton)

 

Mesec oktober nas opominja k temu, da je Marija skozi vso zgodovino krščanstva varovala svoje sinove, katere ji je na križu izročil njen Sin Jezus Kristus. Večkrat se je tudi prikazala in otrokom tega sveta pokazala svojo bližino.

Prav posebej izstopa bitka 1571 v Sredozemlju pri Lepantu, v kateri so združeni evropski vladarji  povsem uničili turško ladjevje. Takratni papež Pij V. je prosil vse vernike, naj z molitvijo rožnega venca kličejo pomoč Matere Božje. Papeži, nasledniki Pia V. so v spomin na ta dogodek določili kot praznik Rožnovenske Matere Božje in mesec oktober razglasili za mesec rožnega venca.

Papež Frančišek je letos v četrtek pri slovesnem obredu Jezusovega  vnebohoda v baziliki svetega Petra v Vatikanu razglasil leto 2025 za sveto leto. Potekalo bo pod geslom Romarji upanja.

Papež Frančišek je ob razglasitvi poudaril številna vprašanja, ki so zaznamovala njegov pontifikat. Opozoril je na svetovno revščino, pri čemer je bogate narode pozval k odpisu dolga revnim. Obsodil je grozote vojne in zagovarjal pravice prebežnikov, pozval pa je tudi k odpravi smrtne kazni.

"Božje stvarstvo potrebuje upanje, saj ga je človeška sebičnost močno poškodovala in iznakazila," je dejal papež. "Upanje potrebujejo ljudstva in narodi, ki v prihodnost gledajo z zaskrbljenostjo in strahom," je opozoril sveti oče.

Opozoril je tudi na ekološki dolg, povezan s komercialnimi neravnovesji, ki imajo učinek na okolje, in nesorazmerno uporabo naravnih virov nekaterih držav.

V pripravah na sveto leto, ki bo leto poglobljene vere, upanja in ljubezni, se priporočimo Rožnovenski Materi Božji, naj nas svoje otroke spremlja, kakor je na vsakem koraku spremljala svojega Sina.

 

 

 

Pismo našega nadškofa metropolita msgr Alojza Cvikla ob začetku veroučnega leta.

 

Dragi mladi prijatelji,

ob začetku novega katehetskega, oziroma veroučnega leta vas vse lepo pozdravljam. V šoli vam omogočajo, da pridobivate znanje, a to za življenje ni dovolj. Potrebno je iti tudi v šolo srca, v katero nas vabi Jezus.

Ni boljšega učitelja od Jezusa, ko gre za vzgojo srca, saj so bile ljubezen, dobrota, sočutje, mir v njem v polni meri uresničene. Vem, da imate v okviru šole veliko krožkov in prav tako še drugih dejavnosti ob šoli. Kateheza, oziroma verouk ni na isti ravni s temi obšolskimi dejavnostmi. Pomaga nam namreč, da se dobro pripravimo na življenje, da vse znanje in osebne darove uporabimo prav in dobro in koristno. Zato naj vam ne bo žal časa, ki ga namenite za vzgojo srca, da pridobivate tiste vrednote, na katerih boste lahko modro gradili svoje življenje. Kateheti, katehistinje in katehisti vas z veseljem pričakujejo, da se začne pisati nov list, lep in pomemben za vsakega izmed vas.

Vsem želim veliko pristnega veselja in navdušenja za vse dobro, pa tudi Božji blagoslov naj vas spremlja in angeli varuhi povsod varujejo.                                                                      

msgr. Alojzij Cvikl DJ

mariborski nadškof

 

 

 

Zdrava,

o nebes Kraljica,

Zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

Iz tebe

svetu

luč je prisijala.

 

 

 

CELODNEVNO ČEŠČENJE

 

V nedeljo, 11. avgusta je v naši župniji  CELODNEVNO ČEŠČENJE

-              ob 9. uri bo nedeljska sveta maša         

-              Po maši bomo izpostavili NAJSVETEJŠE in bo  molitvena ura svetopisemske skupine – voditeljica je Marija Škafar. 

     In skupine Župnijske karitas – voditeljica je Vida Komljenović.  Pridite!

-              Ob 11. uri bo molitvena ura za katehezo -  verouk. Pred nami je birma in novo veroučno leto. Vanj stopamo polni navdušenja, optimizma, predvsem pa priprošnji Materi Božji in Sveti Družini.

 

→ Dopoldan bo Najsvetejše izpostavljeno do 12. ure. Vabljeni ste tudi posamezniki. Ko boste šli na pokopališče pozdravit svoje drage pokojne, stopite tudi v cerkev – vsaj za malo časa in recite Jezusu morda le to: »Gospod ti vse veš, ti veš da te imam rad-a. Varuj nas, Našo družino in naše deželo.«

 

→ Popoldan bomo izpostavili Najsvetejše ob 15. uri.

→ Do večera bo molitve animirala voditeljica župnijske molitvene skupine gospa Magda Glažar. V programu bodo tudi trenutki popolne tišine in osebni pogovor z Jezusom v Najsvetejšem. Pridite!

-              Ves svet stoji pred velikimi preizkušnjami. Po svetu, celo nedaleč od nas so vojne, ki jim ne vidimo konca in povzročajo veliko trpljenje preprostega ljudstva.

-              V zadnjem času nas presenečajo naravne katastrofe.

 

Zaključek

-              ob 18. uri bo sveto mašo vodil domači župnik,

-              po maši pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim

 

Pridite!

 

 

 

Župnijsko romanje

Župnija vsako leto organizira župnijsko romanje. Predlog za romanje da eden od članov ŽPS. Letos nas bo Tomo Premužić popeljal po poteh svojega otroštva. Ob prazniku rojstva Device Marije /mali šmaren/  bomo obiskali čudovito obnovljeno cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije v Lepoglavi. Obiskali bomo tri župnije.

župnik

 

 

Vedno bolj se bliža čas, ko se bomo podali na naše vsakoletno romanje. Letos se bomo odpravili na romanje po Varaždinski županiji. Prvo se bomo ustavili v cerkvi Presvetog Trojstva v Klenovniku.

 

Naše romanje bomo nadaljevali k cerkvi Blažene  Device Marije v Lepoglavi, katere notranjost je bogata z baročnim pohištvom, baročnimi oltarji in freskami, prevladuje pa pozlačen oltar iz 18 stoletja.  V cerkvi se nahaja eno od najstarejših orgel na Hrvaškem, ki datirajo iz leta 1649 in še vedno se na njih igra. Cerkev je povezana z pavlinskim samostanom, katerih gradnja se je začela v 15 stoletju, od sredine 17 stoletja pa je cerkev dograjena in okrašena. Gradnja samostana je potekala od leta1650 do leta 1711 z ukinitvijo pavlinskega reda 1786 pa je upravljanje samostana prevzela država, ki je prostore samostana spremenila v zapor. Leta 2001je bil zapor izpraznjen, samostan pa vrnjen Varaždinski škofiji.

V tej cerkvi bomo imeli tudi mašo. Po maši pa nam bo domači župnik  povedal več o zgodovini cerkve in samostana.

Da pa ne bomo odšli lačni, se bomo ustavili v bližnji restavraciji in se okrepčali.

Preden se bomo odpeljali proti domu, še bomo obiskali župnijsko cerkev Sv. Martina v Donji Voči, kjer nas bo pričakal domači župnik in nam razkazal cerkev. 

                                                     Vida Komljenović

 

 

 

 

Zahvaljujemo se Ti,

da smemo biti tu pred Teboj in Ti služiti!

Zlata maša

7. julij ob 10.30

 

Letošnje leto je za našo župnijo posebej blagoslovljeno:

2. junija, na naš župnijski dan, smo praznovali 50-letnico naše župnije Svete Družine Kidričevo, pred nami pa je slovesna zlata maša našega župnika,

gospoda Antona Pačnika.

Pred 50 leti je po letih študija na praznik svetih apostolov Petra in Pavla prejel

sveto mašniško posvečenje. Novo mašo je daroval v domači župniji v Šoštanju.

Veseli smo, da je že polnih 22 let od teh petdesetih,  naš župnik . V nedeljo, 7.julija bo tako pri nas slovesnost njegove zlate svete maše. Skupaj se bomo Bogu zahvalili in prosili, naj ga varuje in ohranja zdravega in pogumnega.

 

Naj bo to veselo praznovanje vse župnije in vzpodbuda vsem župljanom, da se še tesneje povežemo z Bogom in med seboj.

 

Prisrčno vas vabimo, pridite, da bomo veseli in hvaležni skupaj praznovali, da bo to res

 

 

 

Naša župnija

Župnija je velika družina Božjih otrok. Ti se vsako nedeljo zbiramo okrog družinske mize, to je, župnijskega oltarja, lomimo kruh, kakor pravi Sveto pismo ter pijemo iz studencev Božje besede.

Do leta 1973 so se naši župljani zbirali z verniki hajdinske in lovrenške župnije. Od  19. marca 1973 pa imamo svojo družino, svojo župnijo.

 

 

2. junija smo praznovali 50 – letnico župnije. V znamenje pripadnosti župniji smo navzočim podelili vrtnico iz župnijskega vrta, dvema družinama in trem župljanom pa priznanje za zavzetost v župnijski skupnosti.

Na predlog župnika in po potrditvi gospoda dekana je nadškof imenoval nova ključarja: Janka Pišeka in Bernardo Brezar ter podaljšal mandat Anici Zobić.  Potrdil oziroma imenoval je tudi Župnijski gospodarski svet (ŽGS) za prihodnjih pet let. Voditelja ŽGS sta Slavica Mlakar in Rudi Bogdan, tajnica in zapisničarka Cvetka Bračun, člani ŽGS pa so tudi vsi trije ključarji. Župljani vsem imenovanim čestitamo in želimo veliko Božjega blagoslova pri njihovem delu.

 

 

Veselje velike noči

nam vedno bodi, Jezus, ti

naj prerojeni z milostjo

s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu

enako zdaj in vekomaj.

 

 

 

Velikonočno voščilo 2024

»Mir vam bodi!«

To so prve besede Vstalega Gospoda!

»Mir vam bodi!« Pozdrav namenjen učencem na velikonočno jutro ni bil samo pozdrav, ki ga verni Judje tako radi uporabljajo. 

Ta pozdrav je pomenil vse to, kar je Jezus zaslužil s svojim trpljenjem in smrtjo na križu.

»Mir vam bodi!« Vstali Jezus pravi tudi danes vsem tistim trpečim, ki jočejo na vojnih žariščih po Evropi, na Bližnjem vzhodu in povsod po svetu, kjer se zdi, da je zlo dobilo svojo uro in se zora velikonočnega jutra še ne vidi, Kristusov grob pa je zaprt in zastražen.

Mir in velika noč sta med seboj tesno povezana. Obhajati veliko noč pomeni ustvarjati mir, spoštovanje, zaupanje, pomeni, da smo se v postnem času spravili z Bogom in zopet našli pot k bližnjemu.

Velikonočna skrivnost je edina, ki lahko odgovori na vprašanje o smislu našega življenja.

Navadno se nam ob lastni izkušnji trpljenja, bolezni ali smrti bližnjega zruši naš osebni svet. Trpljenje lahko pred nas postavi zid, preko katerega ne vidimo drugega kakor enoličnost in trdoto življenja. Človeško gledano redko vidimo več kot zgolj to. Smisel, ki ga velikonočna skrivnost daje našemu življenju, je povzet v stavku, ki ga je zapisal apostol Pavel: »Če smo z njim umrli, bomo z njim tudi živeli. Če z njim vztrajamo, bomo z njim tudi zakraljevali« (2 Tim 2,11–12).

Na dar, ki nam ga je Kristus zaslužil, je potrebno svobodno odgovoriti tako, da dejavno vstopimo v to skrivnost.

Veliko noč lahko resnično doživimo le, ko smo v veri prepričani v resničnost oznanila, ki smo ga slišali in ko Jezusa Kristusa sprejmemo za svojega osebnega Gospoda in Odrešenika. Vera je v tem, da sprejmemo odločitev, ki daje smisel in smer našemu življenju. Takšen človek je odrešen človek! Tako postanemo odrešeni ljudje.

Zato sveti Pavel v Pismu Rimljanom pravi: »Če boš s svojimi usti priznaval, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen« (Rim 10,9).

Želim vam lepe in doživete velikonočne praznike, naj se tudi vaša vera utrdi in pomnoži in naj vaša srca napolni z veseljem in upanjem!                              

 

+Alojzij Cvikl DJ

nadškof metropolit

 

 

 

Novi človek v novem letu

 

Novo leto 2024, v katerega smo stopili, je gotovo zaznamovano z obilico naših želja in besed, s katerimi smo nagovorili naše najdražje, prijatelje in znance. Vse to so naši blagoslovi drug drugega. Za njimi velika prošnja Bogu, če prav Njega nismo/morda tudi smo posebej omenjali.

Bog je človeka ustvaril kot božjega sodelavca. Vedno bolj spoznavamo, da človek sam s svojimi močmi ni dovolj usposobljen, da si ustvarja sedanjost in prihodnost. Ko se zanaša le na svoj razum in delovne roke, je lahko mogočen, a mu nekaj manjka, manjka mu sospremljevalec Bog. Človek je poklican, da se z Bogom pogovarja. Da moli.

Napotimo se v novo leto, ne sami, skupaj z Bogom. V veselju ga hvalimo in se mu zahvaljujmo, ko smo sprejeli Njegovo dobroto, v težavah ga prosimo, v žalosti pri njem iščimo tolažbo.

 

To je podoba novega človeka v novem letu 2024. Obeta se nam leto velikih izzivov, uspehov, lepega, pa tudi negotovosti in morda neizpolnjenih želja.  Človek je poklican, da se pogovarja z Bogom. Da moli.

 

»Zakaj je molitev za življenje kristjana in človeka sploh tako pomembna? Odgovorimo lahko s primerjavo. Zakaj zvonovi zvonijo ali pojejo, kot rečemo? Ker so tako narejeni, prav zato so pripravljeni – to je v njihovi naravi. Ali zakaj ptica poje? Zato, ker je to v njeni naravi. Če ne poje, je bolna. In zakaj človek moli? Ker je to najgloblje v njegovi naravi. Ustvarjeni smo za molitev, za komuniciranje z Bogom, za življenje v Bogu. Če človek ne moli, je duhovno zelo bolan in bo lahko kmalu duhovno mrtev. ('Oče naš', msgr. dr. Marjan Turnšek)

 

 

Advent

»Počakaj malo«

V tem času dobe hitenja, besedi »počakaj malo« kar neradi slišimo. Obremenjeni smo z dnevnimi  težavami, hitenjem, neizpolnjenimi obljubami, negotovostjo in 'čakalnimi vrstami'.

 

Advent  ima za vernega človeka poseben pomen. To je čas umeritve, poglobljene duhovnosti, upanja, miru in ljubezni.

 

Pri adventnih mašah bomo prebirali iz Svetega pisma odlomke, kako so Judje pričakovali  Mesija, potomca kralja Davida, ki bo ljudstvo osvobodil suženjstva ter vzpostavil judovsko kraljestvo. Prišel je drugače, kot so si predstavljali. Rodila ga je devica Marija, preprosto dekle iz Nazareta. Vera, pričakovanje, pripravljenost izpolniti Božjo voljo, jo je naredilo vredno Božjega materinstva.

Adventni čas nas vabi, da pripravimo naša srca in se srečamo z Božjim Detetom kot naša Mati Marija.  

 

 

Adventni venci

Mesec december je za nas kristjane najlepši mesec, ne le zaradi zunanjega romantičnega okolja; okrašena mesta, prireditve, … kar vsako leto ustvari civilna družba, ampak tudi zaradi številnih aktivnosti, ki potekajo po župnijah, tudi v naši župniji. Teh opravil se veselijo odrasli, starejši, predvsem pa otroci.

Naše kulturno društvo KKD Zvezni dol nam že več kot deset let stoji ob strani, pomaga pri organizaciji in pripravi praznovanj, ki so narodnega značaja, tradicije, kakor značaja vernega župljana. Vsako leto pripravi slovesnost za dan kulture in materinski dan, skrbi pa tudi, da je naša parcela urejena in vedno čista.  

Članice društva so tudi letos delale adventne vence z veroučencenci in drugimi otroki, ki so se v velikem številu zbrali okrog svoje katehistinje. Tega medgeneracijskega sodelovanja smo veseli, otroci pa ponosni, da so naredili svoj adventni venec.

Župnija si veliko prizadeva, da v praznovanje cerkvenih praznikov, cerkvenih običajev in tradicije vpelje tudi otroke. To je bogastvo naše vere, bogastvo našega naroda. Jutri bodo oni nosilci vere, verskega življenja in slovenske kulture. Starejši in mladi smo skupaj na isti poti. Starost ima spomin in mladost razcvet in moč.

Vsako leto nam društvo pomaga pripraviti tudi miklavževanje. Lani je za vsakega otroka prispevalo 1€. Letos…?  Stroške sicer krijejo starši s svojim prispevkom 10€ za vsakega otroka. Župnikov osebni prispevek je letos 100,00€. Pakete pripravijo gospe iz naše župnije. Miklavž prihaja v našo župnijsko cerkev za vse otroke; za tiste iz družin, ki svoje otroke pošiljajo k verouku, pa tudi za tiste, ki verouku ne hodijo. Za vse, ki se prijavijo.

KKD Zvezni dol bo pred cerkvijo postavil in okrasil božično drevo. Župnija mu je hvaležna, premnoge ostale dejavnost, ki so povezane s pripravo na božič pa sprejema ŽPS.

 

 

 

Oktober - mesec rožnega venca

 

 

»Vina nimajo,« je bilo boleče spoznanje in panika na svatbi v galilejski Kani. Zagato je opazila Jezusova mati Marija in je to takoj povedala svojemu Sinu. Strežnikom pa je naročila, naj storijo, kar koli jim bo naročil. Ubogali so in vrče napolnili z vodo. Težave je Jezus rešil s svojim prvim čudežem. Vodo je spremenil v vino. 

 

»Vina nimajo,« je klic, ki se ponavlja skozi vso zgodovino in tudi danes. Znova se naenkrat znajdemo v različnih bolečih spoznanjih in celo v paniki, ko spoznamo, da nam manjka Božja pomoč – Božje vino. Marija se je večkrat prikazala in prinesla sporočilo povezano z MOLITE, molite in molite. 

Mesec oktober je mesec, ko se z molitvijo rožnega venca zatekamo k njej in ji pravimo: »Rabimo Božjo pomoč, manjka nam Božje vino«.

 

 

 

Pridite, molimo

Mesec avgust je še vedno dopustniško zaznamovan. V središču tega meseca je največji Marijin praznik 15. avgust, praznik Marijinega vnebovzetja. Verniki se takrat podamo na romanje k Mariji.

Vsaka škofija ima več romarskih poti. Ima pa tudi osrednjo škofijsko Marijino romarsko pot; Ljubljana Brezje, Maribor Ptujsko Goro, Celje Petrovče, Koper Sveta Gora pri Gorici, Novo Mesto Zaplaz in Murska Sobota Turnišče.

Za našo župnijo pa je mesec avgust pomemben tudi zaradi celodnevnega češčenja. Vsako leto ga obhajamo 11. avgusta. Takrat stopamo pred Boga. Ga slavimo, se mu zahvaljujemo

in prosimo Božjega varstva.

 

Včasih se nam dozdeva, da se svet ruši, ko pomislimo, da so nedaleč od nas vojne, da nas ogrožajo naravne nesreče, ko imamo občutek verskega in moralnega propadanja in …?

Kristjani se vedno oziramo na Jezusa. On je v najtežjih trenutkih molil.

 

 

 

 

Jezus v težkih trenutkih moli

»Šel je ven in se kakor po navadi napotil proti Oljski gori. Tudi učenci so šli z njim. Ko je prišel na tisti kraj, jim je rekel: »Molíte, da ne pridete v skušnjavo!«, sam pa se je oddaljil od njih približno za lučaj kamna. Padel je na kolena in molil: »Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.« Prikazal se mu je angel iz nebes in ga krepčal. Ko ga je obšel smrtni boj, je še bolj goreče molil. Njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki padajo na zemljo. Ko je vstal od molitve, je šel k učencem in ugotovil, da so od žalosti zaspali. Rekel jim je: »Kaj spite? Vstanite in molíte, da ne pridete v skušnjavo« (Lk 22 39-45).

Včasih se nam dozdeva, da se svet ruši, ko pomislimo, da so nedaleč od nas vojne, da nas ogrožajo naravne nesreče, ko imamo občutek verskega in moralnega propadanja in …?

Kristjani se vedno oziramo na Jezusa. On je v najtežjih trenutkih molil.

 

 

 

Julij

je mesec šolskih počitnic, dopustov, čas in priložnost, da si naberemo novih moči ter postorimo tudi tisto, za kar morda med letom ni bilo dovolj časa. 

Predvsem pa je čas in priložnost, da poglobimo povezanost in ljubezen med vsemi člani v družini, zboljšamo morda skrhane medsebojne odnose ter se kot 'novi ljudje' napotimo v prihajajoči  jutrišnji 'vsakdan'.

V tem času ne pozabimo na stare starše, sosede in prijatelje. Majhne pozornosti, pa četudi morda kratka sporočila iz letovanja oziroma izleta, jih bodo razveselila ter jih še tesneje povezala z nami. 

Julij in nato še avgust sta tudi meseca za druženja, kot so oratoriji, zakonske skupine, duhovne vaje, srečanja bolnikov, skavtski tabori, …

Počitnice in dopusti so čas, ko se oddaljimo od rednih obveznosti in dela, vendar ne od molitve in svete maše. So čas, da se popolnoma in vsestransko obnovimo; duhovno, telesno, pa tudi versko.

 

 

 

 

»Prosite Gospodarja žetve …«

 

Mesec julij je v naši slovenski tradiciji tudi mesec novih, srebrnih, zlatih, bisernih in diamantnih maš. Verski tednik Družina nam letos poroča o treh novomašnikih. Objavlja pa tudi slike jubilantov. Diamantne maše bodo 2, biserne 5 in zlate 41. Niso objavljeni srebrnomašniki, a razvidno je, da v Cerkvi na Slovenskem delajo pretežno priletni duhovniki s pomočjo diakonov in lajških sodelavcev; katehetov, katehistinj, voditeljev župnijskih skupin, prostovoljcev v Karitas, ŽPS in ŽGS... 

Takšno stanje naše Cerkve nujno vodi k iskanju novih načinov oznanjevanja evangelija in poslanstva Cerkve. To v naši Cerkvi že nekaj let poteka. Skoraj ni župnije, kjer verouk ne bi bil zaupan katehistinjam in katehetom, povsod z župnikom pastoralno delo načrtuje ŽPS in dela v župniji  ŽGS, ustanavljajo se molitvene skupine, zakonske skupine, skavtske skupine, oratoriji, ki jih pripravljajo mladi kristjani,  …

Naša Cerkev stopa v neko novo podobo, česar do sedaj nismo bili vajeni, kar pa kristjani gotovo pozdravljamo. Obenem prosimo za Božje varstvo, za razsvetljenje in vodenja Svetega Duha.

Spremembe se obetajo tudi v samem načinu podeljevanja zakramentov. V škofiji Murska Sobota je škof msgr. dr. Peter Štumpf z odlokom določil, da se leta 2024 in naprej v župnijah Murske Sobote birma podeljuje ob koncu petega razreda osnovne šole. Birma bo potekala brez zunanje slovesnosti, verouk pa se nadaljuje do konca devetletke, ko bo slovesna IZPOVED VERE. Birma se podeljuje brez botra, medtem, ko krstni botri ostanejo. Duhovnike poziva, da staršem novo krščenca pomagajo pri izbiri botra, » skrajnem primeru naj krstitelj sam prevzame to službo«, še dodaja. 

Škof poudarja, da je botrstvo cerkvena služba, ki je v  birmskem botrstvu izgubila svoj značaj. Botrstvo je pomoč v veri, moralnih krepostih in duhovnem življenju, kakor to predvideva Katekizem Katoliške Cerkve.

Vinarji pravijo: »Kadar mošt v sodu močno vre, bo dobro vino.« Upamo, da bodo podobni poizkusi prinesli Cerkvi na Slovenskem, zelo dobre rezultate. Duhovniki smo vedno znova zgroženi ob  izkušnjah, na primer, ko pride po potrdilo za krstno botro mlada gospa in na vprašanja: »Kje pa k maši hodite?« odgovori: »Jaz pa k maši ne hodim, ker je to nepotrebno!«. Torej, vašega novo krščenca boste učili,  da naj ne hodi k maši, ker je to nepotrebno. Popolnoma sprevrženo razumevanje poslanstva botra. Takšnih dejanj in razumevanj ne manjka. Ko pride na preizkušnjo za birmo mlad kandidat, na primer,  in si je čez svoja vsakdanja oblačila nadel majico z napisom »F…«, se zgroziš in si rečeš: Kaj se v tem mladostniku dogaja? Pa tudi, ko pripravniki za birmo podirajo križe pripravljene za križev pot, ali celo postavijo križ na glavo – kar je znamenje satanistov? Vem, da vsega tega ne razumejo in jemljejo kot mladostne norčije, pa vendar…

Birma je zakrament. Sprejmemo ga v stanju milosti, po sprejemu spovedi, da bi bil človek očiščen za podaritev Svetega Duha. Sedanja praksa podelitve birme v devetem razredu, se zdi, ne pripravi birmanca za versko zrelost, za boj v veri, rast v veri, udeležbo svete maše, ki je središče verskega življenja, za prejemanje ostalih zakramentov, za življenje po evangeliju, za krščansko družinsko življenje. Zdi se, da je za vse te ideale otrok mnogo bolj sprejemljiv v nižjih razredih …, gotovo pa v družinah, kjer ima oporo staršev oziroma starih staršev.

Kako se bo prenova v Cerkvi odvijala v drugih slovenskih škofijah? …?

Zaenkrat je ta odlok veljaven le za Škofijo Murska Sobota. 

 

 

 

Tedaj jim je Jezus spregovoril:

»Jaz sem luč sveta.

Kdor hodi za menoj,

ne bo hodil v temi,

temveč bo imel luč življenja« (Jn 8.12).

 

Mesec junij je posvečen srcu Jezusovemu. V mnogih župnijah se zbirajo k ljudski pobožnosti, ki ji pravijo vrtnice.

 

Pobožnost je zelo podobna našim šmarnicam, ki jih v naši župniji vsako leto zelo slovesno obhajamo.

 

V naši župniji  ima mesec junij posebno obeležje. Vsako leto namreč na prvo nedeljo v mesecu juniju obhajamo 'župnijski dan', ki je obenem naše 'žegnanje'. Naša cerkev je posvečena Sveti Družini. To Cerkev obhaja na prvo nedeljo po božiču. Ker se ta nedelja včasih križa s praznovanjem novega leta in je  praznovanje Svete Družine prestavljeno na delavnik, to onemogoča slovesnost v župniji. Naša cerkev je bila posvečena 31. maja 1987 in praznovanje 'žegnanja' vključuje zahvalo za župnijo, zahvalo za preteklo pastoralo leto.

To nedeljo se Bogu zahvalimo za vse, kar smo v skupinah vključenih v ŽPS in ŽGS storili. Vsako leto podelimo tudi priznanja za zvestobo župnijskemu občestvu, obisk bogoslužja, skrbi za duhovno rast občestva v skupinah in materialno skrb za župnijske zgradbe ter vzdrževanje posestva.  Veroučencem podelimo veroučna spričevala, pohvale in priznanja za verouk in obisk šmarnic...

Redna mesečna srečanja za tekoče leto zaključujemo, letos za 2022/23 in v septembru bomo z veseljem pričeli pastoralno leto 2023/24.

Ne pozabimo, da je Jezus Luč in kdor hodi za njim, ne hodi v temi. Zato bomo tudi v počitniškem času radi prišli k sveti maši, poslušali Božjo besedo, se hranili s kruhom življenja, z vsemi zbranimi delili naša vsakdanja doživetja in naše duhovno bogastvo.   

 

 

 

Marija – upanje in voditeljica 'skozi življenje'

 

Ti, ki si na svet prinesla Sonce,
razjasnila noč v najlepši dan,
ti, ki lepa si kot mlado jutro,
Mati si, Vodnica naših dni.

 

Po vrtovih smo nabrali rože,
v gredah utrgali najlepši cvet,
v vence spletli smo molitve naše,
zdaj polagamo jih na oltar.

 

Zate, Marija,

nagelj je in rožmarin,
rožmarin, rožmarin.
Zate, Marija,

nagelj je in rožmarin,
za ljubezen in spomin.

 

 

Marijine pesmi opevajo Marijo kot ljubečo mater. Opevajo jo tudi kot kraljico, najpogosteje pa kot mater, pomočnico, voditeljico skozi življenje, pribežališče grešnikov,  … Hočejo poudariti veliko vlogo Marije v življenju vernikov.

Jezus na križu  nas je izročil svoji materi Mariji. Sveto pismo poroča: »Ko je Jezus na križu videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »'Žena, glej, tvoj sin!'« Potem je rekel učencu: »'Glej, tvoja mati!'« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.« (Jn 19, 26-27). Apostol Janez je stal ob Jezusovem križu, medtem ko so drugi učenci pobegnili.

Naša zgodovina je močno povezana s češčenjem Marije. Po naši deželi je veliko cerkva posvečenih Mariji, v vsaki cerkvi pa je njena podoba na vidnem mestu. Njej v čast so naši predniki postavili veliko kapel ob razpotjih oziroma ob cestah z namenom, naj nas Marija spremlja v našem življenju. 

Med pobožnostmi v čast Mariji je priljubljena pobožnost 'šmarnice', namenjena starim in mladim. Naši otroci in njihovi starši so jo tudi letos z veseljem sprejeli. 

 

 

 

 

Dan presveti, dan veselja,

srčno mi pozdravljen bod'!
Smrt več nima svoj'ga žela,

res je 'z groba vstal Gospod.

 

Želimo vam blagoslovljene velikonočne praznike

 

 

 

Blagoslov jedi

 

10.00	v domu upokojencev Kidričevo
11.00	v župnijski cerkvi
12.00	pri kapali v Njivercah
13.00	pri kapeli v Strnišču
15.00	v župnijski cerkvi

 

 

 

Pogum naša župnija

 

Naša župnija je nastala v posebnem, veri ne naklonjenem času. Ko je 19. marca leta 1973 škof dr. Maksimiljan Držečnik podpisal ustanovno listino nove župnije v Kidričevem, so takrat mnogi rekli: »Saj iz tega ne bo nič!« Župnija takrat ni imela ne cerkve, ne župnišča.

 

Skupina zavzetih vernikov je premagala vse težave. Mnogi od te skupine so danes že v večnosti, ob robu Kidričevega pa stoji 'biser', moderna zgradba, cerkev Svete Družine. Zrasla je iz mnogih žuljev vernikov. Tam kjer je raslo trnje in grmovje je danes cerkev. Hvaležni in ponosni smo na naše vernike, zapustili so nam ne le spomin nanje, ampak hišo Boga med nami.

 

Nekoč so gradili cerkve tudi po sto let. Današnja moderna tehnika omogoča hitrejši način izgradnje, zahteva pa vestno vzdrževanje in morebitna popravila, za kar verniki pri nas skrbijo.  

 

Covid nas ni premagal

 

Župnijske matične knjige in župnijska kronika nam poroča o zavzetem delu cerkvene skupnosti v Kidričevem. Prihajali so takšni in drugačni časi, s tem tudi najrazličnejše preizkušnje, toda župljani so prebredli vse. Tudi preizkušnja Covida župnije ni premagala. Upoštevali smo pravila Slovenske škofovske konference, pripravili smo prenos maše in verouka preko spleta, župnijski list je povezoval vernike,…

 

Po Covidu je marsikaj drugače. Cerkev je v nedeljah bolj prazna. Mnogi verniki so v času pandemije 'zadremali', morda so se od skupnosti malo oddaljili. Nekateri menda raje spremljajo mašo po medijih, se morda še vedno bojijo virusa, … Spremljanje maše preko TV je zelo pohvalno za ostarele, bolnike in tiste, ki

se maše v domači cerkvi ne morejo udeležiti. Vedno pa ostane za župljane, da je nedelja Gospodov dan, dan počitka, dan ko se srečamo z verniki v župniji pri sveti maši in sprejmemo Kristusa v presveti hostiji. Na daljavo seveda to ni mogoče. Pridite, radi se pridružite nedeljskemu župnijskemu občestvu.

 

Občudovanja vredna pa je skupina vernikov, ki tudi danes zavzeto skrbi za župnijo. Občudujemo veroučence, ki radi prihajajo k verouku, njihove starše, ki svoje otroke vozijo k verouku in se v nedeljo z njimi udeležijo svete maše, katehistinje, ki brezplačno poučujejo verouk, cerkveni pevski zbor, delo Karitasa, skupine čistilcev, župnijski pastoralni in gospodarski svet (ŽPS in ŽGS), skupine pastoralnega sveta  (molitvena in svetopisemska), članice katoliškega kulturnega društva (KKD Zvezdni dol), veliko število prostovoljcev itd. Vse te skupine opravljajo delo iz ljubezni do naše župnije. Kljub temu, da je  preizkušnja Covid in po Covid zaznamovala našo župnijo, ostaja naša župnija polna samozavesti, življenja in prihodnosti.

Brat, sestra, krščen/a si, živiš v naši župniji, pridruži se župnijskemu občestvu oziroma ostani zvest/a župnijskemu občestvu!

 

 

Postni čas

S pepelnico smo začeli 40-dnevni postni čas. Pomembnost tega časa nam poudarja Sveto pismo, ki govori, da so veliki dogodki zgodovine odrešenja močno povezani z dogajanjem zaokroženih s številko 40.

Dogodki ob vesoljnem potopu so zaznamovani s to številko, 40 let so Izraelci potovali skozi puščavo v obljubljeno deželo, 40 dni je Mojzes molil na gori, ko je sprejemal 10 Božjih zapovedi, 40  dni se je Jezus v puščavi pripravljal na svoje poslanstvo… Tudi mi se vsako leto pripravljamo na naš največji praznik 40 dni.

Vrsto spodbud pripravlja naša župnija, tudi verske ustanove, ki jih priporočamo.

V tem postnem času obhajamo dva pomembna praznika; praznik Svetega Jožefa in Gospodovo oznanjenje Mariji. V pogledu na sv. Jožefa, Marijo in Jezusa želimo v tem času v skrivnost Svete Družine povezati vse naše družine.

Družina je zelo pomembna pri praznovanju praznikov. Ko bodo otroci prihajali k sveti maši s starši, je to za vso družino najlepši praznik velike noči. Ko se bodo pri verouku s pomočjo staršev  in katehetov vključevali v postne akcije, ko se bodo doma o tem pogovarjali, skupaj obiskali velikonočne obrede, je to prava kateheza ter najpopolnejša verska vzgoja otrok. Družina je pomembna pri vzgoji malih otrok, odraščajočih otrok, pa tudi, ko se mladi pripravljajo na zakrament svetega zakona.

Družina je pomembna tudi takrat, ko skrbi za svoje bolne in onemogle. 

Naj nam letošnji postni čas podari obilico svojih radosti in milosti.

 

 

December

 

Zasvetilo bo stotine in stotine lučk, znamenje naše dobe in naše zahodne civilizacije. Nekateri temu mesecu rečejo kar 'veseli december', ker občudujemo blestečega Miklavža, zasneženega Dedka mraza, pa tudi jaslice, ki jih ne postavljamo več le v kakšnem kotu  cerkve, ampak na trgih, križiščih, livadah in špiljah, povsod, kjer je vsaj malo prostora za kipce Svete Družine, ovčke, vola in osla. Vse to označuje našo dobo in nas otroke 'veselega decembra', našo folkloro. Kako lepo, da z veseljem praznujemo naše praznike, a ne pozabimo na bistveno.

Pravzaprav  nas mesec december vabi, da se ustavimo in v srca sprejmemo NOVOROJENEGA. Božič je praznik rojstva Božjega sina.

Rodil se je v hlevčku. Za njegove starše, pravi evangelist (Lk 2,7) ni bilo prostora. Božič nas sprašuje: »Je v tvojem srcu dovolj prostora za Novorojenega?« Božična pesem pravi:

 

»Ko stojiš ob jaslicah,

Jezusu odpri srce.

Če se v tebi ne rodi,

potem je vse zaman,

božiča ni

in sreče ni.«

 

 

»Resnično, povem vam: 'Kar koli

ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili'« (Mt 25,40).

 

November je mesec praznovanja velikih dogodkov. Začenjamo ga s praznikom VSEH SVETNIKOV. Spominjamo se vseh od Cerkve razglašenih svetnikov, naše misli pa hite k našim dragim, ki so odšli k Bogu. Jezus pri odhodu s tega sveta pravi: »V hiši mojega Očeta je veliko bivališč …odhajam, da vam pripravim prostor« (Jn 14, 2).

 

Bogu se zahvaljujemo, da nas je poklical v življenje, da nam je v dal dobre starše, sestre in brate, spremljevalce, vzornike, učitelje... Naši spomini so za vse lepe trenutke, ki smo jih z njimi preživeli in vso dobroto, ki smo je bili deležni. Z njimi smo povezani ne le z lepo besedo, z lepo mislijo temveč tudi z molitvijo. Mi molimo zanje in oni pri Bogu molijo za nas. Naša molitev in darovane maše jim odpirajo pot k večji sreči in očiščujejo morebitne grehe. Tako smo z njimi in oni z  nami vedno povezani.

November je tudi zahvala za vse dobrote Bogu, ki nam jih naklanja po rodovitnosti narave; naših njiv, vrtov, polj, gozdov, rek, morja, …, pa tudi velika zahvala za vse kar z njegovo pomočjo ustvarimo z ljubeznijo, razumom in svojimi rokami. Bogu hvala za tolike dobrote!

November pa je tudi mesec naše dobrote. »Uboge imate namreč vedno med seboj« (Mr 14 7a) pravi Jezus. V tem mesecu še posebej upremo oči na uboge, ki morda živijo prav med nami, pa tudi na množico ubogih, ki živijo po širnem svetu. Ljubezen je iznajdljiva in ima odprte roke na različne načine. Gotovo pa ne bomo prezrli pomoč, ki jo z našo podporo delijo humanitarne ustanove. V katoliški Cerki je prav zato ustanovljen KARITAS.  

 

 

1. november

praznik vseh svetnikov

 

2. november

spomin vseh vernih rajnih

 

 

Mesec november

 

 

Mesec november je še posebej posvečen našim rajnim.

Ljudje v velikem številu obiskujemo grobove svojih rajnih, jih krasimo, se o smrti svojih dragih pogovarjamo, obujamo spomine na njihovo življenje in zanje molimo.

 

 

Izoblikoval se je običaj, da pokojnega, žaro ali krsto, ko ga spremljamo k večnemu počitku, vedno spremlja prižgana sveča, kar je zunanje znamenje, da pokojnemu želimo, naj prispe tja, ker je njegov večni prostor pri Jezusu.

 

Za nas Kristjane ima prav poseben pomen

1. november,

ki ga ne imenujemo 'dan mrtvih', ampak praznik 'vseh svetnikov.' Že ime tega praznika želi poudariti naše gledanje na smrt in odhod s tega sveta.

 

Dan mrtvih, obhajamo naslednji dan, to je

2. novembra

in ga imenujemo 'spomin vseh vernih rajnih.'

 

 

 

 

 

Vera o večnost temelji na mnogih govorih Jezusa Kristusa, posebej lahko navedemo citat iz Janezovega evangelista, ko Jezus pravi:

 

»V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz« (14,2-3).

 

*********

 

Glejte, ne vem veliko o tem,

kaj nas vse čaka po smrti,

vendar se mi zdi

dovolj vedeti,

da je na drugi strani

moj Gospod in moj Učitelj.

Iz knjižice »Misel za lepši dan

 

 

 

»Družina, ki moli skupaj, ostane skupaj«

 

Mesec oktober je mesec molitve rožnega venca. »Družina, ki moli skupaj, ostane skupaj,« nam je kot spodbudo zapisal nadškof Alojzij Cvikl in posebej povabil vse družinske člane k tej molitvi.

Vabi tudi vse  župnijske skupine oziroma vse vernike, da si v tem času vzamejo čas za molitev, molitev rožnega venca.

V naši župniji bomo rožni venec molili vsak dan pred sveto mašo. Da ne zamikamo začetka svete maše zaradi nedokončanega rožnega venca, začnemo molitev rožnega venca 20 minut pred sveto mašo.

Pred družinsko/otroško sveto mašo bodo otroci s starši/starimi starši zmolili vsaj eno desetko rožnega venca. Vabljeni!

 

 

 

Največji Marijin praznik

Marija je bila s svojim Sinom najtesneje povezana. Ne le z rojstvom in s spremljanjem Jezusovega odraščanja, temveč tudi v njegovem trpljenju, spolnjevanju Očetove volje, vse do smrti na križu. Po Jezusovem odhodu v nebo je skupaj z apostoli molila v pričakovanju Svetega Duha.

Kristjani verujemo, da je tudi danes najtesneje povezana z Njim. Številna Marijina prikazovanja po vsem svetu spričujejo, da tudi danes z Jezusom rešuje svet. Verujemo, da Marijino telo, ni bilo  podvrženo trohnenju, kar je posledica greha, ampak je bila z dušo in telesom vzeta v nebo.

 

 

 

 

 

GOSPODARSKI SVET - OBVESTILO

Župljane obveščamo, da bomo predvidoma v septembru nadaljevali s sanacijskimi deli na cerkvi in kapeli.

Zaradi prisotnosti kapilarne vlage postajajo stene vse bolj solitraste. Pri sanacijskih delih v letu 2021 smo ugotovili, da pri gradnji ni bilo vgrajene nobene hidroizolacije.

Za leto 2022 nam je občina odobrila 9.166,41 EUR. Vrednost vzdrževalnih del po najugodnejšem predračunu znaša 13.094,87 EUR. Izvajalec del bo Darko Dolenc s.p., Zg. jablane 20, Cirkovce, za slikopleskarska dela pa Kramberger Vilijem s.p. , C. 8. avgusta, Ptuj.

Sanacija zajema odkop sten cerkve, vgraditev hidroizolacije z zaščitno folijo, zasip s kroglami, obnovo opleskov sten do 1 m višine s paropropustno barvo, odstranitev solitrastih ometov na severni steni kapele in vgraditev vodovpojnih plošč in finalna obdelava s silikatnimi materiali, pleskanje veroučne učilnice, popravilo žlebov in vgraditev nove greznice za meteorne vode. Vsa navedena dela so nujna, ker objekt zaradi vlage in zamakanja vedno bolj propada.

Dragi župljani, s prošnjo za finančno pomoč se obračamo tudi na vas, da bomo lahko pokrili manjkajoča sredstva, to je 3.930 EUR.

Čeprav naša župnija razpolaga s skromnimi sredstvi, smo v preteklih letih izvedli in posodobili kar precej stvari z vašo pomočjo in pomočjo občine Kidričevo, za kar smo vam zelo hvaležni.

Prispevki se bodo zbirali v župnišču pri g. župniku in bodo objavljeni pri nedeljskih mašah.                                         

Hvala za vašo pomoč.

 

 

 

 

 

»Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota« (Ps 118,1).

Mesec julij spremeni življenje in tudi našo župnijo. Je mesec počitnic, dopustov, počitka, pa tudi  čas pogleda na prehojeno pot končanega pastoralnega leta 2021/22 ter načrtovanja novega pastoralnega leta  2022/23. 

 Pri krstu smo postali Kristusovi. Kaj to pomeni? Apostol Pavel pravi, da: »Smo del njegovega telesa« (Ef 5,30). V tej veri, v tem upanju in v tej ljubezni se Bogu zahvaljujemo za prehojeno pot in želimo graditi prihodnje pastoralno leto polni zaupanja, da je z nami Gospod.

Živimo v posebnem času. Tednik Družina vsako leto prinaša imena in sliko novomašnikov in na naslovni strani letos objavlja le štiri novomašnike. Cerkev gre skozi veliko  katarzo.

Beseda »katarza« v prevodu  iz starogrščine pomeni  "dvig, čiščenje ali okrevanje". Katarza nikakor ni vzrok za malodušje. Za nas, ki verujemo Jezusovim besedam Petru: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala« (Mt 16,18) toliko manj.

Cerkev je velikokrat bila v mnogo težjih krizah, a jo je »katarza« vedno dvignila, očistila in okrepila.

Bogu smo hvaležni, da imamo veliko pastoralnih delavcev laikov. Teh poklicev nekoč nismo poznali. Kot katehisti, animatorji, voditelji  verskih skupin, liturgični bralci, pevci, molivci, verniki, ki zavzeto skrbijo za župnijsko cerkev, župnišče, itd., so od Boga poklicani in nam poslani. Vso to dogajanje je v božjem načrtu, kakor tudi Jezusova zapoved: »Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,38).     

 

 

 

Župnikova dolžnost glede svetih maš

 

Redni dušni pastirji so dolžni maševati za župljane tako imenovano mašo »pro populo«:

a) na vse nedelje in

b) na vse zapovedane praznike. Zapovedani prazniki v Sloveniji leta 2022 so:

1. sveto Rešnje telo in sveta Rešnja kri, 16. junija

2. Marijino vnebovzetje, 15. avgusta

3. vsi sveti, 1. novembra

4. božič, 25. decembra (prim. kan. 534).

 

V naši župniji župnik redno mašuje »pro populo.« Omenjeni kan. 534 nadaljuje: »… kdor pa je glede tega opravila zakonito oviran, naj ga opravi v istih dneh po kom drugem ali v drugih dneh on sam.« V naši župniji imamo v počitniškem času tri nedeliške maše (v soboto v domu in zvečer, eno v nedeljo), v šolskem času štiri. Ena od teh maš je vedno »pro populo.« Če pride do pastoralnega razloga, je ta maša v prvih dneh tedna. Kadar župnik opravi dve maši, eno »pro populo« in eno, za katero je prejel mašni dar, odda mašni dar (če ga je prejel) za drugo mašo na škofijo. Župnik tudi redno opravi eno mašo »pro populo« na omenjenih zapovedanih praznikih, ustanovno mašo in mašo za dobrotnike. 

 

 

 

 

 

Maj,

Marijin mesec

Krasni majnik že razliva po cvetlicah žlahtni cvet
in pomlad vsa ljubezniva rojstva god obhaja spet.
Ptice glasno po goščavah slavo Jezusu pojo
in Mariji po dobravah venec šmarnice pleto.

(Avtor besedila: Ljudska
Avtor glasbe: Andrej Vavken)

 

Mesec maj nas vsako leto obogati z neštetimi darovi. Kristjani v Sloveniji smo ga posvetili Mariji. V tem mesecu se zbiramo ob Marijinih podobah, kapelicah, po cerkvah, prepevamo Marijine pesmi in beremo šmarnice.

Tudi letos prisrčno vabljeni starejši, mladi in otroci. Častili bomo Marijo in se ji priporočali.

Slovenski narod se je v najtežjih življenjskih trenutkih vedno zatekal k Mariji. Zgradil je njej v čast cerkve in kapelice po vsej Sloveniji. Vedno je čutil Marijino bližino, tolažbo in pomoč.

 

 

Šmarnice

Mesec maj je mesec šmarnic. Letos bomo brali šmarnice z naslovom: Dva velika in še večja mamica, ki jih je napisala Tadeja Roblek. Otroci bodo pri šmarnicah dobili nalepke, ki jih bodo lepili v liturgični zvezek.

Šmarnice bomo brali v nedeljo pri otroški – družinski maši, v delavnikih pa v parku za cerkvijo.

Po tradiciji bodo šmarničarji poromali v Strnišče 14. maja in Njiverce 21. maja. Šmarnice bodo pri kapelah ob 18.30. Romanje se zaključi z dobrim sladoledom.

 

 

 

Iz uredništva DRUŽINA

 

V letu 2022 Družina praznuje 70-obletnico izhajanja.

Ob tem jubileju se uredništvo zahvaljuje za zvestobo vsem bralcem in naročnikom.

Tednik Družina je že desetletja zanesljiva leča, skozi katero slovenski kristjani presojamo svet in naš čas, je zvesti spremljevalec in trdna opora v nepredvidljivosti sodobnega časa. Zato se skupaj veselimo okroglega jubileja Družine.

Vabimo vas, da se ustavite ob izhodu in zaupate svoj naslov, na katerega vam bomo Družino pošiljali en mesec brezplačno.

Če ste že naročnik pa nam sporočite naslove tistih, ki Družine še ne berejo.

S prvim izvodom  tednika bomo poslali tudi zveneče darilo-zvonček.

Naj bo Družina vsak dan z vami!

 

 

 

Verniki se na veliko noč pripravljajmo s postnim časom. Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno nedeljo.

 

Cvetna nedelja, 10.april

»Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!

Hozana na višavah!«

 

MAŠA OB 10. URI

Tudi letos bodo otroci nosili presmece, ki jih boste skupaj naredili doma.

Vsak razred bo polega tega imel še svoj presmec, katere bodo pripravili odrasli, s pankeljci pa jih bodo okrasili veroučenci pred sveto mašo.

Otroci in starši se zberejo ob 9.30 uri, da okrasijo presmece za vsak razred. Pankeljce bomo pripravili pri verouku.

 

 

 

Veliki četrtek, 14.april

Krizmena maša (Maribor)

Na veliki četrtek škofje skupaj z duhovniki darujejo krizmene maše. Pri tej maši navzoči duhovniki obnovijo duhovniške obljube zvestobe in pokorščine ter v molitvi skupaj s škofom blagoslovijo krstno, pa tudi bolniško olje. Škof pri tej maši posveti sveto krizmo, ki jo Cerkev uporablja pri podeljevanju, birme, diakonskega, mašniškega, škofovskega posvečenju,…

 

MAŠA ob 19. uri

Spominjamo se Jezusove zadnje večerje.

 Na poseben način podoživljamo:

• Postavitev zakramenta svete evharistije ali svete maše. Pri zadnji večerji je Jezus vzel kruh in kelih ter rekel: »To je moje telo…« in »To je moja kri…«
• Postavitev zakramenta svetega mašniškega posvečenja z naročilom: »To delajte v moj spomin.«
• Naročilo nove zapovedi: »ljubite drug drugega!«

 

Ta večer se Jezusu zahvalimo za odrešenje in ga častimo navzočega v sveti evharistiji.

 

Zgled sem vam namreč dal,

da bi tudi vi delali,

kakor sem vam jaz storil.

Jn, 13,15

           

 

 

Veliki petek, 15. april

OBREDI ob 19. uri

To je dan strogega posta. Spominjamo se Jezusovega trpljenja in smrti na križu.

Ta dan ni svete maše. Bogoslužje vsebuje:

• Opravilo božje besede – premišljujemo Jezusovo trpljenje in v prošnjah molimo, da bi vsi ljudje sprejeli odrešenje.
• Češčenje križa  – častimo Jezusa, ki je za nas daroval svoje življenje.
• Sveto obhajilo – prejmemo Jezusa, ki nas je odrešil

 

 

 

Velika sobota, 16. april

Kristjani obiskujemo božji grob in častimo Jezusa.

Blagoslov jedil:

ob 10. uri v Domu varovancev v Kidričevem,

 

ob 11. uri v župnijski cerkvi

 

ob 12. uri pri kapeli v Njivercah,

 

ob 13. uri pri kapeli v Strnišču

 

ob 15. uri v Župnijski cerkvi.

 

 

 

 

Velikonočna vigilija,

16. april

MAŠA OB 19. URI

Bogoslužje velikonočne vigilije vsebuje:

• Slavje luči – duhovnik blagoslovi ogenj in prižge velikonočno svečo, znamenje vstalega Kristusa, nato poslušamo velikonočno hvalnico.
• Besedno bogoslužje – prisluhnili bomo odlomkom o čudovitih delih, ki jih je Bog storil za svoje ljudstvo.
• Krstno bogoslužje – blagoslov vode, nato bomo vsi skupaj obnovili krstne obljube.

 

 

 

 

VELIKA NOČ, 17. april

VSTAJENSKA PROCESIJA

Ob 7. uri,

Kaj bi ostalo od Jezusovega življenja in delovanja, če bi imel križ zadnjo besedo?

Z VSTAJENJEM je vse, kar je Jezus povedal pred smrtjo, zasijalo v novi luči.

Božja ljubezen je  močnejša od smrti.

Praznujemo in se veselimo

KRISTUSOVEGA VSTAJENJA.

Slavje bomo začeli pri božjem grobu, z Aleluja, nato se z Najsvetejšim podali okrog cerkve. Sledila bo slovesna sveta maša.

 

Maše bodo še:

ob 9. uri v  kungoti in

Ob 10.30 Uri  v  Kidričevem družinska maša

 

 

 

 

 

Blagoslovljene velikonočne praznike! Vstali Gospod naj vam deli svoj mir in optimizem za sprejemanje vsakdanjega življenja in pogumen pogled v prihodnost.

 

 

Postni čas je čudovita priložnost in vzpodbuda, da opravimo dobro velikonočno spoved.

Možnost za sveto spoved v naši cerkvi bo vsak dan  30 minut pred sveto mašo, ali po dogovoru.

Možnost za spoved je tudi v cerkvi Svetega Petra in Pavla – klošter, v petek 8.4. 2022  ves dan, - od jutra do večera.

 

 

 

 

VELIKONOČNI PONEDELJEK

18. april 

MAŠA Ob 9. Uri

Velikonočno praznovanje se razširi še na ves teden velikonočne osmine. Na velikonočni ponedeljek se spominjamo srečanja Vstalega  z učencema na poti v Emavs. Zato rečemo, da  gremo v Emavs - na obiske k znancem in sorodnikom voščit   blagoslovljene velikonočne praznike.

 

 

 

 

Kristus je vstal od mrtvih,

prvenec tistih, ki so zaspali.

 

Kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni bil obujen. Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera. Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu. Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. (prim. 1 Kor)

 

Pridite, skupaj praznujmo naše praznike.

Veliko noč, dan veselja, naš največji praznik, bomo letos obhajali mnogo bolj sproščeno, kot zadnji dve leti. Upamo, da je glavni val pandemije že za nami. Pred nami pa se odpira nova zagrenjenost zaradi ruske invazije na Ukrajino. Ne moremo razumeti, kako je mogoče, da Kajn zopet steguje morilno roko zoper svojega brata Abela in Bogu ter celemu svetu na vprašanje: »Kajn, kje je tvoj brat,« odgovarja: »Mar sem jaz varuh svojega brata?«

Cerkev nas vabi, da se letos zopet zberemo v naših župnijskih cerkvah in skupaj praznujemo naše praznike.

 

• Na tiho nedeljo popoldan, 3. aprila  se bomo spomnili vseh žrtev Šterntalskega taborišča. V naše molitve bomo vključevali tudi veliko število pobitih vojakov in civilistov ruske invazije na njihov bratski narod. Mnogi svojci bi prižgali svečo ob njihovem pokojniku, če bi bilo to mogoče. Prižgali jo bomo mi namesto njih in pri križevem potu nesli prižgane sveče okrog cerkve, zanje molili, molili pa bomo tudi za mir na svetu.
• Pravo velikonočno praznovanje nas vabi, da poglobimo našo vero,  a tudi da očistimo svoja srca. V naši župniji je priložnost za spoved vsak dan pred sveto mašo. V cerkvi Sv. Petra in Pavla na Ptuju pa bo priložnost za spoved od 8. ure do večerne maše 8. aprila.
• Posebno veselje za vse vernike, posebej za naše otroke je procesija na cvetno nedeljo. KKD Zvezni dol in naši možje bodo pripravili presmece, pa tudi nekaj oljčnih vejic bo na razpolago.
• Po cvetni nedelji stopamo v veliki teden. Sveto tridnevje poglablja našo vero in nas pripravlja na višek praznovanja: velikonočno vigilijo (sobotna večerna maša) in dan vstajenja (veliko noč).
• Sledi velikonočni teden. Ponedeljek je dan Emausa, ko gremo sorodnikom,  prijateljem in znancem voščit praznike, otroci pa od svojih botrov prejemajo pisanke.

 

Četudi se svet čudno vrti, kristjani župnije Sv. Družina Kidričevo praznike praznujemo, se nanje z veseljem pripravljamo in iz njih črpamo moč za naše versko življenje.

V tem tednu še:

• Svetopisemska skupina ima sejo na veliki petek, 15. aprila po obredih.
• ŽPS ima sejo 28. aprila po večerni maši ob 19.30. 

 

Vesele in blagoslovljene praznike

vam želi župnik s sodelavci. 

 

 

Novice – pripravlja Svetopisemska skupina

 

Prenova rimske kurije

 

Na praznik Sv. Jožefa, 19.3.2022, je Vatikan objavil novo apostolsko konstitucijo Praedicate evangelium, Oznanjujte evangelij.

Ta uvaja in povzema že uvedene spremembe rimske kurije, teles Svetega sedeža, ki papežu pomagajo opravljati poslanstvo pastirja vesoljne Cerkve.

Reforma naj bi bila, kot navaja konstitucija, »sredstvo za močno krščansko pričevanje,  za spodbujanje učinkovite evangelizacije za podporo ekumenskemu delu in za krepitev konstruktivnega dialoga z vsemi.«

Poudarek je na misijonskem poslanstvu, notranji prenovi kurije (ni dovolj zamenjava osebja, ampak se morajo člani kurije duhovno, človeško in strokovno prenoviti).

Rimska kurija se ne postavlja med papeža in škofe, ampak služi tako papežu kot škofom. Člani kurije so »misijonski učenci«, njihova misijonska naravnanost bo podpirala evangelizacijo. Tako se je simbolno na prvem mestu med dikasteriji (dikasterij je del zapletenega notranjega ustroja kurije) znašel prav dikasterij za evangelizacijo, pred Kongregacijo za nauk vere, ki je bila doslej najvišje.

 

Pomembna novost je tudi to, da so vsi, torej tudi laiki (tudi ženske), lahko imenovani na vodilna mesta v vodstvu rimske kurije.

»Vsak kristjan je po svojem krstu misijonski učenec, če se je srečal z Božjo ljubeznijo v Kristusu Jezusu.«

 

Roteč krik človeštva:

»Marija, Ti veš, kako razvezati zaplete našega srca in vozle našega časa!«

 

Na praznik Gospodovega oznanjenja, 25.3.2022, je papež Frančišek na Trgu Sv. Petra  Rusijo in Ukrajino posvetil Marijinemu brezmadežnemu srcu. Istočasno je to storil kardinal Konrad Krajewski v Fatimi, s katero je zgodovinsko povezana posvetitev Mariji.

Papež je k temu dejanju povabil vse škofe in duhovnike po svetu.

Če želimo, da se svet spremeni, se mora najprej spremeniti naše srce. Dopustimo, da nas Marija prime za roko. Jezus je dal Marijo za mater apostolu Janezu in s tem vsemu človeštvu. Janez, ljubljeni učenec, je vzel Marijo k sebi.

Kot Janez lahko vsi »vzamemo Marijo k sebi«.

 

           

 

Sinoda - vabilo

 

Sinoda je v fazi zbiranja mnenj vernikov o tem, kako vidijo in kakšno Cerkev si želijo.

V naši župniji smo na sinodalni poti razpravljali po skupinah, ki delujejo v okviru župnijskega pastoralnega sveta. Postavlja pa se vprašanje, koliko je to verodostojen odraz stališč širšega župnijskega občestva.

Vsak vernik ima pravico in možnost izraziti svoje želje in pričakovanja o tem kakšno Cerkev si želi. Še vedno je čas, da se ustno ali pisno, obrnete na župnijo. Svoje (lahko tudi anonimne) predloge zapišite in oddajte v nabiralnik ali v avli. Vaša razmišljanja bodo vključena v končno poročilo, ki ga bomo oddali na nadškofijo.

 

Čeprav je že bilo veliko zapisanega v preteklih oznanilih, morda še ponovno za kratko vzpodbudo:

-Kaj me pritegne in povezuje s Cerkvijo?

-Kaj me moti, česa si želim manj?

-Kaj potrebujem za ohranjanje in poglobitev vere in kaj si želim?

Kaj sem pripravljen narediti za rast skupnosti, občestva?

 

Vsi skupaj pa moramo predvsem slediti Sv. Duhu, oživljajoči sili, ki podarja darove. Pot sinode je pot do teh darov, je urejanje takega okolja, kjer se bodo ti darovi lahko pokazali in uresničili.

Če želimo spremembe, moramo biti sami sprememba.

Presežimo individualizem in vasezagledanost in podprimo dobre pobude!

 

 

 

Nadškofija Maribor

URAD ZA ZAŠČITO OTROK, MLADOLETNIH IN RANLJIVIH ODRASLIH OSEB PRED SPOLNIMI ZLORABAMI

Objavljeno 09 Marec 2022

Kot ljubeča mati Cerkev ljubi vse svoje otroke, vendar s posebno ljubeznijo skrbi za najmanjše in najbolj nezaščitene ter jih varuje: to je naloga, ki jo je Kristus sam zaupal celotni krščanski skupnosti. Zavedajoč se tega, Cerkev budno skrbi za zaščito otrok in ranljivih odraslih oseb.

(Papež Frančišek, Kot ljubeča mati, 4. junij 2016)

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl DJ je 7. marca 2022 s posebno odločbo (kliknite tukaj) ustanovil škofijski Urad za zaščito otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih oseb pred spolnimi zlorabami (ustanovna listina urada).

Kontaktna oseba je Katja Brdnik, univ. dipl. iur.

E-naslov za sprejemanje prijav: mb.urad.za.sprejem.prijav@gmail.com ali tudi na telefonsko številko: 064 235 700  (vsak ponedeljek, torek in četrtek od 17 – 20 ure)

 

 

Molitev za zlorabljene otroke

 

Nebeški Oče, 
ki ljubiš in skrbiš za vse svoje otroke, še posebej za najmanjše in najbolj ranljive,
Tebi izročamo življenja številnih otrok in ranljivih odraslih, ki so bili spolno zlorabljeni in 
katerih zaupanje in nedolžnost sta bili uničeni.
Pomagaj nam slišati njihove krike bolečine in prevzeti odgovornost za toliko zlomljenih življenj. 
Molimo, da bi v svojih skupnostih in družinah našli razumevanje in podporo,
da bi se s pomočjo Tvoje milosti zacelile njihove rane in da bi znova našli mir. 
To Te prosimo po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Tvojem Sinu,
ki nam je bil enak v vsem, razen v grehu, in s Teboj v občestvu Svetega Duha, ki živiš in kraljuješ vekomaj.
Amen.

 

 

 

 

 

Postni čas je vabilo, da se vrnemo k Očetu.

Začeli smo novo obdobje v cerkvenem letu, postni čas. Kaj je postni čas? Je priprava na naš največji krščanski praznik, je čas premišljevanja Jezusovega trpljenja in križevega pota, je čas bolj otožnega  petja pri bogoslužju, čas, ko se odrekamo preobilja, da bi bili bolj pozorni na stisko bližnjega, itd...

Pred vsem pa je vabilo, da se vrnemo k Očetu. 

Živimo v času, ko nas pretresajo preskušnje. Komaj smo ozrli 'luč na koncu tunela' pandemije, že smo se znašli pred deželo Morija (pri. 1Mz 22,2).

Bog pozna našo krhkost. Postni čas ni čas, ki bi v nas budil strah in žalost. Obratno, kliče nas k Očetu, ki nas čaka, da nas objame.    

Je ugoden čas za premagovanje naše odtujenosti od Očeta, mlačnosti in naše grešnosti. Vabi nas na pot k Očetu, kar pomeni, osvoboditi se sebičnosti, zagledanosti vase, navad, ki jih spoznavam, da me zasužnjujejo in oddaljujejo od Boga Očeta in bližnjega.

 

Postni čas – Na pepelnico začenjamo postni čas. Strogi post je na pepelnico in veliki petek in vključuje vernike od 18. do 60 leta. Ta dva dneva je tudi zdržek , ko naj bi se do sitega najedli le enkrat na dan in vključuje vernike od 14. leta dalje. Vsak petek pa je v postnem času post, ko naj bi ne jedli mesa.

Postne spodbude – Postni čas nas vabi k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k molitvi, odpovedi razvadam, ljubezni in sočutja z ljudmi v stiski. K temu naj bi nas spodbujale tudi razne postne akcije.

Slovenska karitas nas letos zopet nagovarja s:

• 40 dni brez alkohola s podnaslovom SMEJ SE.  Odpoved je namenjena kot solidarnost do tistih, ki trpijo zaradi zasvojenosti z alkoholom, njihovim družinam, žrtvam v prometu zaradi alkohola … Otrokom je Karitas pripravil  SOLZICE, ki jih naj nesejo domov. Spomnijo naj na akcijo 40 dni brez alkohola. Podnaslov SMEJ SE pa opominja, naj namesto alkohola v naše družine in skupnosti  prinesemo veselje in 'smej se'.
• Akcija 'Ne pozabimo'  – Slovenska karitas že več let podpira bratske Karitas za pomoč ljudem v BiH, Srbiji, Makedoniji in Albaniji. Ti kraji so bili še posebej prizadeti zaradi pandemije.
• Postna kocka za otroke – Otroci bodo pri verouku dobili karton iz katerega bodo izdelali kocko. Na njem so izrisane in zapisane spodbude za postni čas.

 

Radio Ognjišče pripravlja radijski misijon od 3. do 9. aprila.

Dekanija Ptuj in Zavrč pripravlja seminar nove evangelizacije na temo sinodalna pot (glej plakat na oglasni deski).

Spoved - Na cvetni petek, bo v cerkvi Sv. Petra in Pavla na Ptuju – ves dan priložnost za sveto spoved.

 

V župniji- Na zadnji seji ŽPS smo se odločili:

• Križev pot okrog cerkve
• 6. marec: Karitas
• 13. marec: molitvena skupina in skupina za družine
• 20. marec: svetopisemska skupina
• 27. marec: otroški križev pot, otroci in cerkveni pevski zbor. To nedeljo bo sveta maša ob 10. uri.
• 3. april: Šterntalski križev pot, ki ga bo letos vodil p. Janez Šaupel. Letos bomo molili za vse žrtve šterntalskega taborišča in za vse žrtve ukrajinske vojne. Križev pot bo s svečami okrog cerkve po sveti maši. Maša bo ob 16. uri.
• Križev pot vsak postni petek
• Presmece bomo izdelali in tudi presmecev za veroučence, ki jih na cvetno nedeljo v procesiji nosijo do kapele na vojaškem pokopališču in nato v cerkev. Blagoslov zelenja in nato sveta maša bo ob 10. uri.
• Ostale otroške akcije:
• 'da ne bo Jezusa pikalo'
• Izdelava malih križcev, ki jih bodo pikali okrog velikega križa pred cerkvijo.
• Druge akcije

 

 

 

 

 

Ukrepi za preprečevanja širjenja COVID-19

Pastoralna služba je prejela obvestilo od Ministrstva za kulturo o sprejetju Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19.

 

Navajajo ukrepe, ki jih je skladno z odlokom treba upoštevati pri izvajanju verske dejavnosti.

• Uporaba zaščitne maske in medsebojna razdalja

Uporaba zaščitne kirurške maske tipa II ali IIR,, maske tipa FFP2 ali maske tipa FFP3, je obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih.

• Razkuževanje rok

Ob vstopu v zaprti javni kraj oziroma prostor je obvezno razkuževanje rok z razkužilom.

 

 

 

 

Sinoda

V naši župniji smo začeli sinodalna srečanja. Nekatere skupine so se že srečale in izrazile zadovoljstvo. Za izhodišče pogovorov smo vzeli stavek iz nadškofovega pisma : » s čim se strinjajo, kaj jih moti, kaj predlagajo …« Ta stavek smo razčlenili:

»S čim se strinjajo« o veri, Cerkvi, škofiji, župniji in smo se odločili da bomo najprej o tem govorili pozitivno. V skupini ŽPS (navajam le nekaj iz tega srečanja) je pogovor potekal zelo lepo. Naenkrat smo se člani ŽPS začutili kot velika skupnost, ki je povezana z močnimi vezmi. Koliko čudovitih doživetij iz mladostnih časov smo nadrobili, koliko lepote in ponosa ob doživljanju vere in tudi vodenja Cerkve v zadnjih stoletjih. Nikakor ne moremo prezreti vrsto papežev, ki so v tem času prišteti svetnikom in škofov, ki so bili junaki v vodenju Cerkve v težkih časi.

Ko smo zaokrožili to naše razmišljanje smo prešli na: »Kaj jih moti.« Veliko je stvari, ki se nam zdijo, da so neurejene. Nekatere so splošna vprašanja, ki se v Cerkvi že leta in leta ponavljajo: glede obhajila vernikov, ki živijo zunaj cerkvenega zakona, glede spoštovanja cerkvenih prostorov, vedno stari papeži, škofje preveč vpeti na pisarniška opravila, slaba udeležba mladih pri bogoslužju, …  

Kot zaključek srečanja smo se ustavili tudi »kaj predlagajo, …« kaj mislimo, da bi bilo bolje oziroma kaj bi se lahko spremenilo. Predvsem smo se osredotočili na našo župnijo. V glavnem je beseda tekla o pomanjkanju duhovnikov, času po pandemiji, razpetost mladih družin med zaposlitvijo…  in zaključili, da je treba vztrajati, vabiti tudi druge vernike, ki bi lahko več časa posvetili župnijski skupnosti, nedeljskemu bogoslužju, pripravi na zakramente in verouku …   

 

Četudi morda nismo v polnosti odgovorili na vsa vprašanja sinodalne poti,  je bilo naše srečanje zelo rodovitno.

 

 

 

 

Novice

 

 

Dragi Vladimir, ustavi vojno!

Slovenski misijonar Pedro Opeka je ob nedoumljivem napadu na Ukrajino pisal ruskemu predsedniku. Med drugim je zapisal:

Kako, brat Putin, se lahko igraš z ognjem ter hodiš po vrvi nad eksplozivom?

Kako je mogoče, da drugim narodom želiš vsiliti norost ponovnega vzpostavljanja cesarstva iz nekega drugega časa?

Vedno sem verjel, da je vsak človek moj brat in sestra. Kako naj te prepričam, brat Putin, da pustiš vojno in ustaviš ubijanje nedolžnih državljanov?

Prosim te, dragi Vladimir, ustavi vojno, odreci se diktaturi, laži, lažnemu videzu in dvojnosti.

Bodimo vsi skupaj resnicoljubni, pravični in solidarni.

Naj Bog Stvarnik razsvetli vse voditelje našega planeta Zemlje, da bi lahko živeli v bratstvu, enakopravnosti in svobodi, torej idealih človeškega dostojanstva in človekovih pravic.

 

 

Svetniška kandidatka, mistkinja Cvetana Priol

Mineva 100 let od rojstva naše svetniške kandidatke Cvetane Priol.

Rojena je bila v mariborski družini (oče Josip Priol priznan sadjar in strokovni učitelj sadjarstva, ustanovitelj mariborskega Inštituta za sadjarstvo).

V gimnazijskih letih je v Križevi kapeli mariborske stolnice doživela neizbrisno duhovno doživetje, mistično združitev s trpečim Kristusom.

Med vojno je bila na prisilnem delu v tovarni tankov v Avstriji, kjer je hudo zbolela. Po vojni se je  vpisala na ljubljansko akademijo za glasbo, a je morala v 6.semestru študij opustiti zaradi težke bolezni.

Svoje trpljenje je darovala Bogu, kot žrtev in daritev za Cerkev, s prošnjo, «da bi Bog Slovencem ohranil vero in Cerkev«.

Vse svoje trpljenje je sprejemala svetniško, vdano in darovano.

 

Bela roža

Belo rožo ti prinašam

Sveta Mati pred oltar,

Ti pa rožo to izroči

Svojemu Sinu v mali dar.

 

Ti se čudiš, ljuba Mati,

Kam sem svojo rožo skril,

Ker roke so moje prazne,

Da je nisem kje zgubil?

 

Oj ne čudi se Marija,

Če so prazne mi roke,

Glej me, tebi se darujem:

Roža moje je srce.

 

To srce, prelepa roža

Le za tebe naj cveti,

Ti jo čuvaj vsega zlega,

Tvoja je do konca dni.

 

Cvetana Priol

 

 

Življenje v župniji

 

Utihnila je pesem: »Sveta noč, blažena noč«, pospravili smo jaslice in blagoslovili sveče svečnice. Zakorakali smo v svečan, drugi mesec Gospodovega leta 2022.

Leto 2021 je bilo kljub omejitvam zaradi korona virusa duhovno bogato. Število nedeljnikov se je sicer zmanjšalo, maša v domu varovancev od časa do časa odpovedana, pogrebni in drugi obredi so potekali po strogih omejitvenih pravilih, kljub vsemu versko življenje v župniji živi.  

Otroci – posamezne skupine so bili kar precej v karanteni, a so nadaljevali z veroukom in z mnogimi aktivnostmi. Radi so prihajali k sveti maši in pri njej sodelovalo z branjem in manjšimi liturgičnimi-prispevki, predvsem pa z navdušenim zvonjenjem kot ministranti.  Izkažejo se vedno veroučenci iz nižjih razredov.

V mesecu januarju so nas otroci že drugo leto presenetili z zelo uspešnim svetopisemskim mini - maratonom. V pripravo je veliko vložila katehistinja Cvetka. Ko smo o našem mini -maratonu obvestili  v Ljubljani ekipo, ki vsako leto pripravlja vseslovenski svetopisemski maraton, smo dobili lepo pohvalo.

Moramo omeniti, da je mini - svetopisemski maraton pripravila tudi svetopisemska skupina, ki jo vodi gospa Marija Škafar.  Člani skupine so brali sveto pismo v nedeljo, 30. januarja od 8. do 9. ure.

Ko pa smo se v nedeljah zbirali k sveti maši, je našo pozornost znova pritegnila skupinica otrok, ki je pred in po maši barvala sveče. Te pobarvane sveče otroci postavijo na prvo nedeljo po svečnici pred Marijin kip z molitvijo: »Marija, to svečo sem pobarval in prinesel k Tebi zato, da boš pri Bogu prosila zame, mojo mamo in atija, staro mamo in dedija in za …………. . Naj zgori Tebi v čast, Ti pa nam izprosi zdravje in da bi se imeli radi.«

Svečnica je praznik luči, luč v družini pa so starši in stari starši. Tako je svečnica praznik, ko otroci pri nas molijo, da bi jim ta luč v družini vedno svetila. Otroci torej molijo za svoje starše in stare starše. 

Starši pa tudi prižgejo svečo in molijo za svoje otroke, za zdravje in srečo v družini.

 

 

 

Novice

David Sassoli

11. januarja 2022 je v Avianu umrl predsednik evropskega parlamenta 65-letni  David Sassoli, »Sassoli je bil prepričan kristjan, ki je služil Evropi in si nenehno prizadeval za dobro«, je ob pogrebu dejal njegov sošolec, bolonjski nadškof in kardinal Zuppi.

 

Plečnikovo in Tartinijevo leto

Vlada RS je leto 2022 razglasila za Plečnikovo in Tartinijevo leto. Mineva namreč 150 let od rojstva našega velikega mojstra, arhitekta Jožeta Plečnika in 330 let od rojstva skladatelja in violinista Giussepeja Tartinija, rojenega v Piranu.

Jože Plečnik je v obdobju med obema vojnama preoblikoval Ljubljano iz obrobnega mesta v simbolno narodno prestolnico.

Tudi zunaj mesta je ustvarjal, predvsem cerkveno arhitekturo, kapelice, znamenja, ter seveda izven domovine, kjer so ga cenili veliko prej kot doma. (Pri nas je bil po vojni zamolčan, o njem sem prvič slišala oz. brala v Mohorjevem koledarju, v vseh letih šolanja o Plečniku niti besedice…)

O njegovi veličini priča tudi vpis sedmih ljubljanskih del na Unescov seznam svetovne dediščine ter tudi cerkve Sv. Mihaela v Črni vasi in cerkev Sv. Frančiška Asiškega v Šiški.

 

Hodimo skupaj

V teh dneh po naših škofijah in župnijah odmeva sinodalno vabilo, naj hodimo skupaj. Vsi ljudje smo poklicani, da sodelujemo v sinodalnem procesu Cerkve. Namen prvega dela sinodalne poti je zbrati izkušnje in mnenja ljudi, v kakšno Cerkev smo poklicani.

Tudi v naši župniji smo pričeli s pripravami na to odgovorno pot.  Vsak izmed nas bo imel priložnost povedati, kaj vidi dobrega, kaj ga morda moti v Cerkvi in naši župniji, kaj lahko stori sam za izboljšanje.

Hodimo torej skupaj!

 

 

 

 

Smisel sinodalne poti je:

• Srečati se,
• poslušati drug drugega,
• pogumno in iskreno povedati svoje mišljenje, ne da bi užalostili sogovornika (to je pristni dialog),
• presoditi, čemur sveti oče pravi RAZLOČEVATI - (kar pomeni premisliti, kaj mislim jaz, kaj misli sogovornik, kaj nam govori Sveti Duh).
• Z namenom razvijati skupnost, to je 'skupaj potovati'.

 

Prejeli smo pismo o sinodi  našega nadškofa Alojzija Cvikla in smo ga v nedeljo, 9. januarja brali pri sveti maši. V torek, 11.1.2022 se je sestalo tajništvo ŽPS in naredilo ohlapen osnutek, po katerem bi usmerili naše delo.

Za tajništvo ŽPS so od nadškofa potrjeni:

Župnik, tajnica Cvetka Bračun, člani: Tomo Premužič, Drago Horvat (trenutno ga zamenja Danica Premzl) in Danica Skok, ki je tudi članica DPS.

 

Naša naloga je bila:

• bolje spoznati sinodalno pot,
• dogovoriti se, kako jo bomo zastavili,
• določiti, kdo bo vodil sinodalne skupine.

 

Število skupin moramo poslati na nadškofijski pripravljalni svet do 15. februarja.

 

Glede na podedovano situacijo iz prejšnjega političnega sistema, ki ni bil naklonjen Cerkvi, glede na pretrese v Cerkvi danes, smo se odločili da najprej:

Govorimo DOBRO (vsaj 15. minut) :

• o NAŠI VERI in o CERKVI (na primer kako smo doživljali lepoto cerkvenih praznikov, običajev, velikih maš, romanj, obredov, prvega obhajila, birme …kaj je lepega v naši veri oziroma Cerkvi), škofiji (srečanja s škofi ob birmi; dr. Maksimiljanom Držečnikom, dr. Francem Krambergerjem, obisk svetega papeža Janeza Pavla II. v Mariboru, njegova potovanja po svetu…),  župniji (na primer kako smo doživljali gradnjo župnijske cerkve, skupnih romanj, ministrantskih taborov na morju, izlete na planine … kar je lepega v naši župniji).

Kaj me MOTI? Verjetno nas v tem času pandemije moti marsikaj. Poiskali bomo tisto, kar mislimo, da bi lahko bilo drugače V NAŠI VERI in CERKVI, škofiji in župniji.

 

14. maja smo se zbrali na ŽPS in predlagali voditelje in skupine, ki se bodo vključile v sinodalno pot v naši župniji.

 

V Liturgični komisiji

skupina	Voditelj pogovorov
pevski zbor	Vida Komljenović se dogovori za izvedbo pogovorov s pevovodkinjo Marijo Rampre
molitvene skupine	Danica Skok se dogovori za izvedbo pogovorov z voditeljico skupine Magdo Glažar. Skupini se pridruži še Denisa Vrbnjek.
Svetopisemska  skupina	Marija Škafar
bralci	Anton Pačnik – župnik
ministranti	Anton Pačnik – župnik in Cvetka Bračun
skrb za čistočo cerkve, učilnic, krašenje cerkve	Anton Pačnik – župnik in Anica Zobić

 

v Oznanjevalni komisiji

Verouk,  (skupina staršev)	Anton Pačnik – župnik, Vida Komljenović in Cvetka Bračun
komisija za družino	Danica Skok se dogovori za izvedbo pogovorov z voditeljico skupine Marijo Jančec.
dom varovancev  starejših občanov,	Vida Komljenović se dogovori za izvedbo pogovorov s predstavnico doma starejših občanov in članici ŽPS gospo Zofijo Holc
Župnijska oznanila	Anton Pačnik – župnik in Cvetka Bračun

 

Karitas

Karitas	Vida Komljenović
KKD Zvezdni dol	Anica Zobić
ŽGS	Slavica Mlakar in Rudi Bogdan

 

Za pogovore se bomo obrnili tudi na skupine:

Upokojenci	Tomo Premužić in Ivan Beranič
Oranžni	Vida Komljenović

 

 

 

 

V premislek vsakemu: Kaj lahko storim jaz? Kako vidim vključenega samega sebe kot vernika – Božjega otroka – na tej poti.

Vsaka skupina naredi zapisnik srečanja in ga pošlje na tajništvu ŽPS do konca meseca marca. Ko bo tajništvo zbralo vse zapisnike, jih bo do 30. aprila poslalo na našo nadškofijo -  na pripravljalni sinodalni nadškofijski odbor.                

 

 

Kdaj bomo šli k birmi?

To je vprašanje, ki se postavlja vsako veroučno leto nekje v drugi polovici veroučnega leta. Cerkveno občestvo, ki v svoji sredi spremlja mlade kristjane, tiste, ki so že prejeli zakrament prvega svetega obhajila, jih spremlja tudi v pripravi na potrditev v veri, kar je sveta birma.

V Cerkvi na Slovenskem je navada, da otroci sprejmejo prvo sveto obhajilo po tretjem razredu verouka, birmo pa na koncu 9. leta verouka. Vsekakor pa naj bi kandidat za birmo končal 7. let verouka. So nekatere župnije, ki imajo zelo malo število veroučencev v teh letih. V skupino birmancev vključijo posameznike, ki so končali le 6. let verouka. Župnija mora za takšne primere imeti posebno dovoljenje od krajevnega škofa. Mnogi verniki, ki ta navodila Slovenske škofovske konference slabo poznajo, ali o tem ne želijo kaj dosti slišati, včasih delajo župniji težave. 

Ker je v naši župniji že večkrat bila reklamacija, da je v tem času težava za veroučence 9. razreda, ki se že pripravljajo na prehod v srednje šole, smo prestavili birme v jesen, torej na začetek 9. razreda. Da smo dobili večjo skupino, pa smo priključili v skupino veroučence iz 8. razreda.

Tako je pri nas v dvajsetih letih, ko jih za birmo pripravlja sedanji župnik, birmo sprejelo 286 birmancev. Nekateri seveda s posebnim dovoljenjem škofa oziroma nadškofa. 

Gospa Cvetka poučuje verouk v razredih 1-6. V sedmem razredu pa gospa Vida. Župnik prihaja na ure sedmega razreda le, da ponavljamo molitve in osnovne skrivnosti naše vere, kot so na primer 10 Božjih zapovedi, 6 rednic, darovi Sv. Duha …, kar na preizkušnji znanja pred birmo vedno dela težave.

Poznavanje naše vere je gotovo temeljno za prejem vsakega zakramenta. Podaja ga verouk. Ravno tako pa je pomembno življenje  v našem župnijskem občestvo, to je srečevanje pri sveti maši in vključitev v duhovne in župnijske obveznosti, kakor tudi sprejemanje teh darov. Poznavanje vere in življenje v občestvu so dve krili, s pomočjo katerih se dvignemo do sprejema zakramentov. Če so krili zlomljeni, se ne moremo dvigniti, če je le eno krilo zlomljeno,  se bomo vrteli na istem mestu. 

Skrbi nas obisk maše pri višjih razredih naših veroučencev. Nekateri se zelo malo udeležujejo svete maše. V veroučnem letu 2021/22 imamo prvič, da se eden iz 7. razreda ni udeležil niti enkrat, niti za božične praznike. V letu naj bi vsak veroučenec zbrati vsaj 25. listkov, ki potrjujejo, da se je udeležil svete maše.  Bi župnik takšnega veroučenca lahko mirno predlagal škofu za prejem birme?  Ne le župnik. On je le 'glas' župnijskega občestva. Bi župnijsko občestvo predlagalo nekoga za potrditev vere, ki ga sploh ne pozna, ki ne prihaja v njihovo sredo k poslušanju Božje besede in lomljenju kruha? Ki mu niti naši največji prazniki nič ne pomenijo? Človeka, ki ga nikoli niso videli moliti, poslušati Božjo besedo, se udeležiti pri kaki župnijski nalogi?

Prvo obhajanci in birmanci so zelo pomembni členi naše župnije, kakor vsi veroučenci. Zato je popolnoma razumljivo, da o verouku in pripravi na prejem zakramenta razpravljamo tudi v ŽPS, ki so ga verniki izvolili kot svetovalce v župniji. Potrdil jih je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.

 

 

 

 

»Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji« (Lk 2,14).

 

Angel je rekel pastirjem:  »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod« (Lk 2,10).

 

 

 

Stopili smo v novo leto, 2022. Danes je prva nedelja v mesecu januarju. Koncem leta 2021 smo praznovali vrsto praznikov, ki v življenju kristjanov zavzemajo pomembno mesto.

Posebno nam je pri srcu božič, saj nas napolnjuje s toplino: praznične luči, jaslice, veselje otrok, ponovno srečanje družin, izmenjava darov, srečanja po naših cerkvah…

Poleg te zunanje idile, pa nas božič napolnjuje s svojo bogato versko, duhovno vsebino in daje smisel praznovanju, saj nam govori, da se je v tej noči razodela Božja milost, ker se je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ker je Beseda meso postala.

Po božiču smo praznovali tudi praznik Svete Družine. Emanuel – Bog z nami je želel odraščati v družini. Marija in sv. Jožef, sta ga učila živeti; Kako naj skrbi za svoje zdravje, kako naj bo vljuden in spoštljiv do vsakega človeka, pa tudi do živali in do narave.

Učila sta ga, kako naj vzame v roke žago, kladivo oziroma kako se človek z delom preživlja, pa tudi, kako naj moli, bere zvitke prerokov, obiskuje molilnico, sinagogo in tempelj.

Jezus je živel v nazareški družini okrog 30 let in se pripravljal na svoje poslanstvo, ki ga je opravljal le tri leta. 30 let torej je živel v družini in 3 leta delal čudeže in oznanjal BOŽJE KRALJESTVO, za kar ga je poslal Nebeški Oče. Svoje poslanstvo je dokončal s smrtjo na križu in  vstajenjem od mrtvih.

Skrivnost Božjega učlovečenja je tako velika, da presega naše govorjenje. V božičnem času posebej praznujemo tudi praznik Marije Svete Matere Božje. V 5. stoletju na koncilu v Efezu so škofje za Marijo določili naslov Theotokos, kar pomeni Bogorodica.

Marijo častimo kot izbrano ženo, ki je rodila Jezusa, Božjega Sina. Je ne častimo kot božanstvo ali boginjo. Z izrazom Bogorodica želimo povedati, kdo je njen Sin. Tako vemo, da je otročiček, ki se smehlja v jaslicah v resnici Božji Sin.

Bog je Marijo izbral za Bogorodico - mater in varuhinjo Božjega Sina, zato jo na začetku leta prosimo, naj bo varuhinja tudi človeškega notranjega in svetovnega miru. Ta dan torej praznujemo kot svetovni dan miru.

Z vsemi temi prazniki stopamo v novo leto, ki je v tem času še vedno zaznamovano z epidemijo, s strahom in z omejenostjo.

Naj nam ta praznovanja prinesejo v srce občutek Božje bližine, ljubezni, spoznanje njegove zvestobe in spodbudo, da po svojih močeh sledimo ljubezni v veri in v zaupanju v Božjo navzočnost med nami tudi v teh posebnih, težkih časih.

 

 

 

Naj nas  v novem letu spremlja Marijo varstvo in Božji blagoslov.

 

Župnikova beseda

 

»Strašen je ta kraj…,« besede, ki jih je izgovoril pokojni prelat Zdolšek pri blagoslovitvi spomenika žrtvam šterntalskega taborišča, ki stoji na vhodu na vojaško pokopališče. Prelat je bil po vojni zapornik tega taborišča. Ta zgodovina je bila za naš kraj res kruta.

Mi smo se odločili, da za vse te žrtve molimo. Vsako leto zmolimo šterntalski križev pot in na dan vseh rajnih na

zamolčanih grobovih darujemo sveto mašo. Ne bomo pa tega zgodovinskega madeža vlekli na ljudi in kraj današnjega Kidričevega.

Kidričevo danes ni nikakor »strašen kraj.« Če to slišim, vedno protestiram. Kidričevo je lepo, čisto, urejeno mesto, polno dreves – zeleno mesto, središče občine, gospodarskega in kulturnega življenje, ne glede na težka dogajanja v času, ki je že davno za nami. Danes tukaj živijo dobri, pošteni in delavni ljudje, ki s starimi časi nimajo nič skupnega. Če pa je morda še kdo tukaj s krivdo iz tistih starih časov, kar je možno, je to stvar njega in Boga. Kidričevo ni nič strašnejši kraj, kot drugi kraji v Sloveniji. Bodimo ponosni na svoje zeleno mesto!

V Kidričevem imamo tudi čudovito cerkev, pri kateri sedaj izvajamo sanacije in potrebna popravila. Začeli smo s sanacijo temeljev cerkve. Letos bomo nadaljevali. Za dela bomo odšteli okrog 15. tisoč.

Naša župnija se mora zahvaliti izredni pripravljenosti župljanov za vzdrževanje njihovega verskega spomenika. Posebej smo hvaležni Župnijskemu gospodarskemu svetu, ki vsa leta bdi nad gospodarstvom naše župnije.

Kar se tiče duhovne pomoči župniji imamo na novo izvoljeni Župnijski pastoralni svet. Naša mesečna srečanja so zelo živahna in uspehi našega dela vidni kljub temu, da smo ovirani s korana težavami.

Bodimo ponosni na našo župnijo in hvaležni župljanom, ki se velikodušno darujejo za duhovno in gospodarsko stanje naše župnije.

Naše delo ob novem letu 2022 izročamo Sveti Družini, ki je zavetnica naše župnije. Župljane in vse ljudi dobre volje pa prosimo, da nas velikodušno podpirate.

 

 

 

 

 

 

 

 

Sinoda 2021 – 2023

Za sinodalno Cerkev

Občestvo | sodelovanje  | poslanstvo

 

Papež Frančišek je sklical sinodo za sinodalno Cerkev. » S sklicem te sinode papež Frančišek vabi celotno Cerkev k premišljevanju o odločilni tematiki za njeno življenje in poslanstvo: Prav pot sinodalnosti je tisto, k čemur Bog vabi Cerkev tretjega tisočletja. Po sledeh prenove Cerkve, ki jo je predlagal drugi vatikanski koncil, je ta skupna hoja hkrati dar in naloga.

 

Celotno Božje ljudstvo je po krstu soudeleženo pri skupnem dostojanstvu in poklicu. V moči krsta smo vsi poklicani, da dejavno sodelujemo v življenju Cerkve. V župnijah, v majhnih krščanskih skupnostih, v laiških gibanjih, v redovnih skupnostih in v drugih oblikah občestva smo žene in možje, mladi in stari povabljeni, da se med seboj poslušamo, da bi slišali spodbude Svetega Duha, ki prihaja, da bi usmerjal naša človeška prizadevanja, oživljal in poživljal Cerkev ter nas vodil v globlje občestvo v smeri našega poslanstva v svetu. Medtem ko Cerkev stopa na sinodalno pot, moramo vložiti vse svoje moči, da se ukoreninimo v izkušnjah pristnega poslušanja in razločevanja ter postanemo Cerkev, kakršno želi Bog.

 

Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu.«

 

 (Naša oznanila bodo vsakikrat prinašala tudi zapise, komentarje in navodila vernikom o sinodi. Vir bo vedno Novosti na spletni strani SŠK).

 

 

 

 

 

Božič

 

Težnja po iskanja velikega, lepega, popolnega in po preseganju samega sebe je vsajena globoko v srce vsakega človeka.

V težavah, tesnobi, negotovosti, strahu, bojazni za sebe, svoje, za kar si človek pridobi in kar načrtuje, pa se čuti nemočnega.

Človek je ustvarjen po Božji podobi in je vedno iskal Boga.

V starih časih se je približeval Bogu preko molitve, žrtvovanja mirovnih, spravnih, zahvalnih, slavilnih daritev. V templjih je bil postavljen oltar, na katerega je polagal svoje klavne daritve, vedno pa je sežigal tudi dragocena blago dišeča kadila.

Bog se je sklonil k človeku in mu pokazal svojo ljubezen, ki presega vse človekove napore. Bog je poslal svojega Sina.

Njegovo razkošje je bil hlevček s kamnitimi jaslicami, njegovi prvi občudovalci osel, vol, jagnjeta, a tudi angeli in preprosti pastirji.

Njegov prihod, praznujemo že več kot dva tisoč let in tudi letos, ko zaradi pandemije še vedno 'tavamo v dolini smrtne sence'. Toda On je 'sonce z višave'. Stopimo k njegovim jaslicam in se mu poklonimo, odprimo mu svoje srce. Njegov prihod je resnično nekaj velikega, lepega, popolnega, nekaj kar presega naša srca.

Človek se lahko umiri le v Bogu.

 

S sodelavci vam želim blagoslovljene praznike in blagoslovljeno novo leto.

Župnik

 

 

 

Advent

Smo sredi adventnega časa.

Kaj pravzaprav pomeni advent ali adventni čas. Beseda advent prihaja iz latinske besede adventus, kar pomeni prihod. To je čas pred božičem, ki je namenjen pričakovanju praznovanja Jezusovega prihoda na svet oziroma Jezusovega zgodovinskega rojstva pred več kot dva tisoč leti. V Svetem pismu je nespodbitno poudarjen tudi drugi Jezusov prihod ob koncu sveta.

Adventni čas v katolištvu pomeni tudi začetek novega liturgičnega leta.

Praznovanje praznikov ni le obujanje spominov, ampak predvsem je srečanje z Bogom, ki se nam razodeva preko teh praznikov. Prazniki verujočim prinašajo notranjo obogatitev, veselje in mir.

 

 

Najlepši krščanski praznik je gotovo božič. Okrog njega je zbranih veliko naših priprav in aktivnosti. Že drugič zaporedoma pa se pripravljamo na božič v negotovosti, ki nam jo povzroča pandemija.

Nekatere aktivnosti smo že izvedli oziroma jih izvajamo, o večini aktivnostih pa bomo razpravljali na seji ŽPS, 16. septembra.

• Pred cerkvijo smo že postavili adventni venec. KKD Zvezni dol nam je naredil vence za cerkev, učilnico, zimsko kapelo in župnijsko dnevno sobo.

 

• Otroci za vsak večer pripravljajo ADVENTNI VEČER, preko spleta. Po pesmi, preberejo pripravljeno meditacijo iz Adventnega koledarja in zmolijo eno desetko rožnega venca.

 

• Miklavž pripravlja obisk veroučencev pri verouku. Pravi, da ni priporočljivo, da bi vse pridne otroke zbral v cerkvi, kakor vsako leto. Ukrepi so precej strogi, cerkev pa je bila za njegov obisk vedno zelo polna. Tisti otroci, ki redno hodijo k verouku bodo tako lahko Miklavža 'pocukali' za brado.

 

• Veroučenci pripravljajo akademijo Brezmadežni, ki bo pri mašah v nedeljo, 12. decembra.

 

Seveda pa se pogovarjamo in načrtujemo tudi druge aktivnosti, o katerih bomo razpravljali na prihodnji seji.       

 

 

 

 

Novice

»Dvoličnost je nevarna bolezen duše«

Papež Frančišek je na zahvalno nedeljo 7.novembra opozoril, naj se varujemo dvoličnosti, ki je »zelo nevarna bolezen duše« in svetoval: »Pomagalo nam bo, če se pri vsem, kar počnemo, vprašamo, ali to počnemo zato, da bi si pridobili ugled in zadovoljstvo ali zato, da bi si pridobili ugled in zadovoljstvo, ali zato, da bi služili Bogu in bližnjemu, še posebej najšibkejšim«

 

»Ni več časa«

V nagovoru za podnebno konferenco na Škotskem, ki ga je 2.nov. prebral kardinal Parolin, je papež Frančišek poudaril,

da »ni več časa, ki bi ga lahko zapravljali«

»Rane, ki so jih človeštvu zadale pandemija covida 19 in podnebne spremembe, so primerljive z ranami svetovne vojne, Zaradi njih trpi preveč naših bratov in sester… Mladi bodo nasledili samo takšen planet, kot jim ga bomo mi izročili… Zdaj je trenutek za odločitve, ki jih lahko navdajo z upanjem«

Na nujnost reševanja amazonskega pragozda so udeležence podnebne konference opozorili škofje iz pan-amazonske cerkvene mreže REPAM.

 

Kraljica glasbil v Kopru

V koprski stolnici so v začetku novembra umestili in blagoslovili največje cerkvene orgle v Sloveniji . »Praznik blagoslova spominja na vstajenje po naporni prehojeni poti. Potrebujemo pa še binkošti, da bi nas še bolj povezale med seboj« je ob blagoslovu dejal koprski župnik Primož Krečič.

 

 

 

 

»O srečni dom nad zvezdami,

kjer bivajo vsi blaženi…

Življenje naše kratko je,

končali bomo romanje…,«

 

 

pravi naša slovenska pesem, ki jo prepevamo na praznik vseh svetnikov.

 

 

V mesecu novembru občudujemo naravo, ki se pripravlja na zimski počitek. Odeva se v razkošje barv. Kaže svojo veličino, a tudi končnost, svoj razcvet, a tudi umiranje. Tudi človek, ki je najbolj veličastno bitje narave, roma po tej poti k večnemu počitku, ker je pač zemljan.  

Pohiteli bomo na grobove naših najdražjih, jim izkazali pozornost in ljubezen. To so lahko le zunanja znamenja naše pozornosti pokojnim. Toda, cvetlice na grobu ovenijo, sveče zgorijo.

Naši obiski grobov imajo večjo vrednost. Ljubezen do pokojnih prelita v molitev ima moč večnosti. Pokojnim lahko pomaga k večni sreči, v naša srca pa prinaša žarke božjega miru.

Ko se poslavljamo od pokojnega molimo: »Gospod daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti.«

Večni pokoj je samo v Bogu. Vsak človek nosi v sebi teženje po miru, lepoti in streči. Vsega tega brez ali mimo Boga ne more doseči. To kar so pokojni nosili v svojem srcu, to po čemer so hrepeneli, naj jim podeli Bog.

Pri krstu so pri velikonočni sveči prižgali svojo krstno svečo, ki ponazarja vernikovo vero. V luči te svetlobe vernik hodi. Z njo sveti tudi drugim.

Naša prošnja za pokojne je, naj jih v polnosti razsvetli Jezus in jih sprejme v večna bivališča pri Očetu, saj pravi: »V hiši mojega Očeta je veliko bivališč« (Jn 14,2a).

 

Župnija Svete Družine Kidričevo pa ima posebno nalogo. Ne le, da se spominjamo svojih pokojnih sorodnikov in prijateljev, župnijsko občestvo je poklicano, da moli tudi za tiste, ki počivajo na vojaškem pokopališču in tudi za tiste zagrebene v 'zamolčanih grobovih' v gozdu. Odrivanje te dolžnosti ni v soglasju z našo vero.  V Svetem pismu beremo, da je Gospod po umoru brata rekel Kajnu: »Kje je tvoj brat Abel?« Odvrnil je: »Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?« (1Mz 4, 9b). Podlo!

Od tega, ko so ujeti zaporniki iz taborišča padli pod strelom okrutnega 'Kajna' in ranjenci prve svetovne vojne omahnili, je minilo že mnogo let. A Bog jih izroča nam, da zanje molimo.

 

 

 

Adsumus Sancte Spiritus – Molitev za sinodo 2021-2023

 

Vsako zasedanje na drugem vatikanskem koncilu se je začelo z molitvijo Adsumus Sancte Spiritus.

 

Prve besede v latinskem originalu pomenijo »Pred teboj smo, Sveti Duh«. To molitev so skozi stoletja uporabljali na koncilih, sinodah in drugih zborovanjih Cerkve, njeno avtorstvo pa pripisujejo sv. Izidorju Seviljskemu (ok. 560–4. april 636). Ko vstopamo v sinodalni proces, s to molitvijo kličemo Svetega Duha, naj dela v nas, da bomo mogli biti občestvo in ljudstvo milosti. Za sinodalni proces od 2021 do 2023 predlagamo poenostavljeno obliko molitve, da jo bosta lahko vsaka skupina in liturgično občestvo lažje molila skupaj.

 

Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.

 

Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.

 

Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.

 

Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.

 

Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.

 

Amen.

 

 

 

 

 

Mariborska nadškofija na sinodalni poti

24.10.2021 Nadškofija Maribor Škofija Maribor, Škofovska sinoda

Foto: posnetek zaslona TV SLO 1

 

V nedeljo 24. oktobra 2021 je bila v oddaji Obzorja duha reportaža o začetku sinodalne poti v mariborski nadškofiji.

 

Mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl je poudaril, da bodo prvi sinodalni koraki usmerjeni k duhovnikom, ki jih želi opogumiti na poti srečevanja z najbolj oddaljenimi. Samo tako se bodo vsi počutili sprejete in nagovorjene. V poslušanju navdihov sv. Duha, v medsebojnem poslušanju ter skupni hoji je priložnost za resnično prenovo.  Ob omembi splošnega začetka škofovske sinode Za sinodalnost v krajevnih cerkvah, je bila glavna tematika oddaje misijonsko obarvana.

 

 

Škofovska sinoda v krajevnih Cerkvah podaljšana do 15. avgusta 2022

29.10.2021 Katoliška cerkev Škofovska sinoda

 

Tiskovni urad generalnega tajništva za sinodo v Vatikanu je 29. oktobra 2021 poročil, da so odzivi na sinodalno gibanje pozitivni in da so prispele številne pobude ter prošnje, da bi prvo fazo sinodalnega procesa podaljšali.

Utemeljitve za podaljšanje prve faze, ki se odvija v krajevnih Cerkvah, je utemeljena z večjo priložnostjo božjega ljudstva, da bi pridobilo avtentično izkušnjo poslušanja in dialoga v začetem procesu.

 

Ker je prva faza procesa osnova na sinodalno pot, je generalno tajništvo za sinodo sklenilo, da bo 15. avgust 2022 datum predstavitve povzetkov v krajevnih Cerkvah, ki jih bodo pripravile škofovske konference.

 

 

 

Mesec ROŽNEGA VENCA

 

V mesecu oktobru narava dobi drugačno podobo. Drevesa, gaji, vrtovi se odenejo v najrazličnejše barve. Narava nas kliče, da stopimo iz svojega stanovanja, dvorišča in se sprehodimo po lepi naravi, sežemo v žep in iz njega potegnemo 'molek' – rožni venec ter se pogovorimo z Bogom v iskreni molitvi.

Ko tako stopamo po preprogi rumenega, rdečega in drugače obarvanega listja, pred nas stopajo skrivnosti našega odrešenja; »Ki si ga devica od Svetega Duha spočela…, ki je za nas križan bil, ki je od mrtvih vstal…« Rožni venec pa bomo molili tudi vsak dan v naši župnijski cerkvi pred sveto mašo. Pridite.

 

 

 

Mati moli rožni venec

 

Ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.

 

Da boš rodila, te je vznemirilo. »Pa kako bo to?«, se je nehote izvilo iz tvojega srca. Toda rekla: »Zgodi se.«

Tudi jaz sem bila vznemirjena, ko sem spoznala, da bom postala mati. Takrat sem pomislila: »Kaj bo rekel njegov oče, kaj sorodniki, kaj drugi ljudje?« Rekla sem: »Zgodi se, moj otrok je. Želim mu dati življenje.«

Ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila.

Počasi sem začela razkrivati skrivnost. Moje tete Elizabete so me pozdravljale in govorile: »O joj, kako je to lepo.« Ne vem, morda je bila med njimi tudi taka, ki me je s posmehom ošinila. Bila sem močna in v glavnem, smo skupaj prepevale: »Moja duša poveličuje Gospoda.«

 

Ki si ga Devica rodila.

 

Glej Marija, Jezus je bil Božji Sin, a je hotel prehoditi pot življenja ljudi. Ti si ga rodila v hlevčku. Tvoji prvo obiskovalci so bili ubogi pastirji in prve čestitke zbori angelov.

Spominjam se, kako sem bila vesela, ko so prihajale čestitke, šopki rož in druga darila. Kako je bilo lepo. Takrat sem si želela, da bi ta moj otrok odrastel v 'pravega' junaka. Nisem pozabila molit zanj in še danes molim

Ki si ga devica v templju darovala. 

Vedela si, da je Božji Sin. Da je bila njegova pot prihoda na svet drugačna, a si se bala zanj. Trdno si bila odločena, da ga boš varovala, da boš zanj storila vse, kar je v tvojih močeh. Napotila si se v tempelj k Božjemu prebivališču. Po predpisih, ne le po predpisih, želela si in prosila, da ti Boga daje moč, prosila si, naj ga Bog varuje.

Glej, tudi jaz sem se dobro zavedala, da je nad nami Bog. Tudi jaz sem poskrbela, da naj bo blagoslovljen, naj bo krščen, kakor jaz, naj bo prerojen v krstu – z vodo in Svetim Duhom, naj postane Božji otrok.

 

Ki si ga Devica v templju našla.

 

Moj otrok je odraščal in je bil vsem v družini v veliko veselje. Toda kmalu je pokazal tudi svojo osebno zavest. Vedno bolj se je začelo ponavljanje: »Zakaj? Kaj ne veste…?«, kot pri Jezusu. Rada berem v Svetem pismu, kako je bilo ob obisku templja. Ostal je v templju in sta ga s svetim Jožefom v skrbeh tri dni iskala. Kaj pa je on takrat rekel: »Ja, zakaj pa sta me iskala, kaj nista vedela, da moram biti tu, kjer je hiša mojega Očeta.«

Sveto pismo pravi: »Da si molčala in vse premišljevala v svojem srcu.« Verjetno si mu pošepetala: »Gremo domov.« V srcu pa si premišljevala: »O ja, veliko se bomo morali še pogovarjati, veliko naučiti, veliko drug z drugim potrpeti…, zdaj pa gremo domov.«

Marija, tako podobni sva si. Prosi za mene, za vse matere in za vse naše otroke. Amen.

 

 

 

 

Popravila

 

V spodnji učilnici moramo nujno namestiti prezračevalni sistem. Ker je to kletni prostor in ima okna, ki so pod površino asfaltne površine, ki obdaja zgradbo, navadno sobno prezračevanje ne zadostuje. Za napravo bomo morali odšteti približno 3000,00€. Začasno smo za verouk pripravili zimsko kapelo.

Radi bi nadaljevali s popravilom stene na zimski kapeli. To smo že velikokrat popravljali, vendar vedno nam ponagaja vlaga, ki odstranjuje omet. Odločili smo se, da bomo izolirali zunanje stene zaklonišča in nato sanirali steno. Predračun je okrog 11.000 €. Računali smo na večjo pomoč občine, a so nam odobrili le 1.900, €.

 

 

 

“Vsi moji studenci so v Tebi.”

 

Pod tem geslom je potekal mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Ob njegovem koncu se je maše na  Trgu herojev v madžarski prestolnici udeležilo več kot sto tisoč ljudi. “Bodite zakoreninjeni in odprti!” je dejal papež Frančišek in tako pozval vernike k zvestobi veri in solidarnosti z ljudmi na robu družbe.

 

Človek zaupanja in vere v Boga

 

V domači lenarški župniji je v nedeljo, 29. avgusta, upokojeni mariborski nadškof metropolit praznoval visoke življenjske jubileje: 85 let življenja, 60 let in 40 let škofovstva. Poklonu in čestitkam slovenskih škofov, duhovnikov, predstavnikov župnijskega, družbenega in političnega življenja se pridružuje tudi naša župnija. Veliko hvaležnost čutimo do skromnega, prijaznega škofa: starejši še pomnimo veliki dan, ko je položil temeljni kamen za našo novo cerkev, ki ga je sam prinesel iz Nazareta, birmal naše otroke in nas bodril in vzpodbujal k rasti ne samo zunanje zgradbe, ampak tudi rasti žive Cerkve na tem našem nesrečnem, s krvjo zaznamovanem Šterntalu. Dobri Bog naj mu podeli zdravje in pogum, da kljub grenkim preizkušnjam in krivicam v preteklosti, vesel in zadovoljen preživlja spokojno jesen življenja  v domači župniji.

 

 

 

September

mesec novih začetkov

 

Naši otroci so se vrnili v šolske klopi. To je zanje, kakor tudi za starše, novi začetek. Najbolj ga doživljajo otroci iz prvega razreda, kakor njihovi starši in stari starši. Mesec september pa je za vse otroke pomemben mesec, recimo, je nov začetek.  Naši mediji so v tem mesecu polni navodil in nasvetov.

 

Starši naših otrok so večinoma kristjani. Ker so oni krščeni, so tudi svojega otroka prinesli h krstu. Ker so oni hodili k verouku in sprejemali zakramente, želijo, da bi tudi njihovi otroci sprejeli zakramente. Zakramente pa sprejemamo po poznavanju vere, katekizma in krščanske omike ter kulture.

 

Duhovniki dekanije Ptuj in dekanije Zavrč smo se 1. septembra zbrali v župniji Sv. Marjeta niže Ptuja z željo, da vernikom čimbolj približamo in omogočimo versko življenje tudi v teh posebnih časih. Po končani sveti maši smo prisluhnili meditaciji, ki jo je napisal Sebastjan Likar, župnik v župniji Ljubljana-Ježica. Meditacija prikazuje pastoralne delavce v današnjem času. Del te meditacije objavljam v Župnijskih oznanilih.

 

»Pred nami je novo leto; leto mnogih neznank in negotovosti. Leto, ki gotovo ne bo prizanašalo tudi z neuspehi, a toliko smo se že v preteklih mesecih morali kar nekako prisiljeni z močno roko naučiti, kdo je Gospodar časov. Morda pa nam bo vse pomagalo tudi k zdravi ponižnosti, da bomo res samo sejalci, rast bo pa dajal tisti, v čigar imenu delujemo.

Pastoralno delo mora biti pravzaprav hoja po robu. Ko se od Malega Triglava vzpenjaš proti cilju svoje ture, je na obeh straneh prepad, in kljub dobro varovani planinski poti moraš, velikokrat v gneči takih in še bolj drugačnih pristopnikov, še kako paziti, kam stopiš. Greš naprej. Ne na levo ne na desno. Malce tudi tvegaš, vsak naslednji korak je drugačen od prejšnjega, vsak korak je tudi garanje, vsak korak je svojstven izziv, in še na cilju je morda megleno. Pa vendar greš naprej!

V novem pastoralnem letu spet začenjamo voditi Božje ljudstvo, še posebej veroučence, po negotovi in nepoznani poti proti cilju. Prepadi so levo in desno, mi pa se bomo morali držati označene in uhojene poti. Ker je ta tudi najvarnejša. Zavedajmo se odgovornosti, da smo vodniki in da moramo predvsem mi dobro poznati pot. Ob obilici dela in pri raztresenih mislih se hitro lahko zgodijo nesreče.

Verjetno bomo največ storili za vse, ki so nam zaupani, če bomo najprej spreminjali in spreobračali sami sebe. Če bomo to, kar smo, in če bomo, seveda v skladu z milostjo, ki nam bo dana, storili vse, kar je moč storiti. Ne pozabimo, da pripadamo eni, sveti, katoliški in apostolski Cerkvi pod vodstvom Petrovega naslednika. To je za nas uhojena in prava pot, čeprav ima prepade tako na levi kot na desni.

Pri vztrajnem vodenju ne pozabimo tudi, da mnogi ne zmorejo vseh tur in da je treba včasih tudi nekoliko prilagoditi hitrost. Saj veste, nekateri so rojeni pod Triglavom, pa nikdar niso bili v njegovem kraljestvu. Glede na to, da nimamo več širnih množic, bomo gotovo v prihodnje morali gledati in še bolj paziti na – posameznika.

Naj nas pri pastoralnem delu podpira zgled našega Odrešenika, ki je vsem postal vse, zatecimo pa se vsaj s kakšnim vzklikom veselja ali vzdihom  ob teži križa tudi k sv. Jožefu, ki ga v tem letu posebej  častimo. In glede na strmo pot, ki je pred nami, ne bo odveč njegova očetovska priprošnja. Drugače povedano: v Cerkvi je on vedno preizkušen in dober vodnik pri vzpenjanju proti cilju!« (iz Pastoralna služba – meditacija september).

 

 

Za mesec september tudi v naši župniji načrtujemo pastoralno delo:

 

╬ 5. septembra je zadnji datum, ko bodo birmanci prinesli 'Prošnjo za sprejem svete birme'. To je obenem prijavnica za birmo. Te prošnje zbere župnik in jih odnese na škofijo. Župnik jih bo odnesel  v ponedeljek, 6. septembra. Z birmanci se bomo srečevali vsako soboto ob 18. uri. Ponavljali bomo in se tako pripravljali na ta zakrament. Naša priprava je potekala lansko leto 'na daljavo' – preko računalnikov, sedaj je prišel čas, da se zberemo, ponovimo in pripravimo vse, kar je potrebno za sprejem svete birme. Dokumenti so v naši pisarni, če pa še kaj manjka, boste na teh srečanjih obveščeni.

 ╬ 12. septembra je KATEHEDSKA nedelja. Pri maši ob 9. uri se bomo zahvalili članom ŽPS, ki so končali mandat. Ob 11.30 bomo imeli mašo pod akacijami – če bo lepo vreme, sicer v cerkvi – pri maši bomo blagoslovili šolske pripomočke; torbe, učbenike, delovne zvezke, pisala itd. Po maši bomo razdelili veroučne učbenike za prihodnje veroučno leto. K tej maši vabimo otroke, starše, stare starše in vse, ki želite z molitvijo podpreti naše veroučno delo.

Verouk bomo začeli prvi teden v oktobru. Prilagodili se bomo navodilom NIJZ. Če bo mogoče, bomo imeli verouk v učilnicah, pripravili pa bomo tudi vse potrebno za verouk na daljavo. Župnik in obe katehetinji, ki bomo verouk poučevali, smo cepljeni. V spodnji učilnici nameravamo namestiti aparat za prezračevanje.

 

╬ 17. septembra bomo začeli z devet dnevnico v čast Svetemu Duhu - devet dnevnico pred birmo. V tem času bo prišel nadškof na razgovor z birmanci in preverjanje potrebnega znanja za sprejem zakramenta. Dan njegovega srečanje z birmanci bomo oznanili pozneje.

╬ 19. septembra bomo pri maši ob 9. uri razglasili člane novega ŽPS in jim podelili nadškofovo POTRDILO. V tednu po tem datumom bomo našli način srečanja novega ŽPS. Pogovarjali se bomo o birmi.

╬ 26. septembra je pri nas sveta birma ob 10. uri. Glede na trenutno situacijo iščemo, in se z odborom za starše pogovarjamo o načinih poteka svete birme. Eden od teh načinov je, da bi bila birma v cerkvi. V cerkvi bi bili navzoči le birmanci in botri (mogoče tudi starši), vsi ostali pa bi birmo spremljali preko ozvočenja iz avtomobilov, parkiranih pred cerkvijo. Takšno izkušnjo že imamo ob blagoslovitvi jedil na veliko soboto. Ali morda, če bi bilo lepo vreme, da bi bila birma pred cerkvijo, ali ….??? Ker se razmere pri nas vsak dan spreminjajo, se bomo morali prilagajati in vedno iskati najboljšo rešitev – več pri devetdnevnici pred birmo.

 

 

 

Slovenska karitas nadaljuje z akcijami:

- Za srce Afrike (gradnja šol, zdravstvenih centrov, vodnjakov in nakup hrane za podhranjene otroke in šolarje),

- Z delom do dostojnega življenja (stiske revnih otrok in družin v Afriki;  Burundi, Ruanda, Centralnoafriška republika, Malavi, Madagaskar in drugod, kjer delujejo slovenski misijonarji),

- Kupim kozo (darujem  20 €. Za ta denar misijonarji kupijo kozo za družino v kateri primanjkuje hrane za podhranjene otroke).

 

Več… na letakih na omari za tisk

 

 

Slomškova nedelja

Slomškov dan na Ponikvi, 25. septembra

Od 9.30 do 15.00 srečanje učiteljev, katehetov in staršev,

ob 12.30 sveta maša, ki jo bo vodil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž

 

26. septembra v Celju pri svetem Jožefu

Ob 15. uri akademija,

ob 16. uri sveta maša. Somaševanje bo vodil upokojeni nadškof metropoli dr. Anton Stres CM.

 

 

 

 

Obvestilo za župnijska oznanila:

 

VABILO NA SPREJEM KRIŽA MLADIH V MARIBORSKI STOLNICI

 

Dragi mladi,

 

V soboto, 11. septembra ob 19.00, se vidimo na Večeru za mlade. Dobili se bomo v mariborski stolnici kjer bo naprej sveta maša, ki jo bo daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Po sveti maši bo pred stolno cerkvijo sledil duhovni program ob križu in ga bo glasbeno oblikovala slavilna skupina Aband.

 

Križ bomo potem odpeljali v Stično in nato po dekanijah naše nadškofije.

 

ŠOM-Maribor

 

 

 

ROMANJE KRIŽA SDM PO MARIBORSKI NADŠKOFIJI

V PRIPRAVI NA SVETOVNI DAN MLADIH

 

V času priprave na Svetovni dan mladih 2023 v Lizboni na Portugalskem bo po vseh dekanijah v Sloveniji potekalo romanje križa. Namen romanja je mladim omogočiti močno izkušnjo srečanja s Kristusom ter jih povezati na dekanijski ravni.

 

Romanje križa se bo začelo v Mariboru na predvečer nedelje mladih v soboto, 11. septembra 2021, na Slomškovem trgu. Potem bo križ potoval po naslednjem razporedu po dekanijah mariborske nadškofije:

 

Maribor	12. 9.–24. 9.
Jarenina	24. 9.–1. 10.
Sv. Lenart v Slov. gor.	1. 10.–8. 10.
Ptuj	8. 10.–15. 10.
Velika Nedelja	15. 10.–22. 10.
Zavrč	22. 10.–29. 10.
Dravsko polje	29. 10.–5. 11.
Slovenska Bistrica	5. 11.–14. 11.
Slovenske Konjice	14. 11.–19. 11.
Stari trg	19. 11.–26. 11.
Dravograd-Mež. dolina	26. 11.–3. 12.
Radlje-Vuzenica	3. 12.–8. 12.

 

 

 

 

Nedelja mladih

UTRDI MOJE KORAKE

Papež Frančišek je nedeljo Kristusa kralja vesoljstva določil kot svetovni dan mladih. Slovenska škofovska konferenca je to papeževo naročilo prilagodila. V Sloveniji takrat obhajamo nedeljo Karitasa, za to je določila, da bo dan mladih na drugo nedeljo v septembru. Takrat pri nas obhajamo tudi katehetsko nedeljo.  

 

 

MISIJONI

Na Blejskem strateškem forumu so 2. septembra 2021 podelili letošnjo nagrado. To je prejel duhovnik in misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka. Nagrado mu je predal minister za zunanje zadeve Anže Logar. »Pedro Opeka vsak dan ustvarja boljšo družbo, ki revnim prinaša upanje in boljše življenje,« je povedal Logar. Opeka je zbrane nagovoril in se za priznanje zahvalil preko video povezave.

 

 

SPOŠTOVANI ČLANI MISIJONSKE MOLITVENE ZVEZE!

Upam, da preživljate lepe počitniške dneve, ki so lahko priložnost, da gremo po Jezusovem zgledu na samoten kraj in se nekoliko odpočijemo. Lahko pa več časa posvetimo molitvi in spoznavamo delo misijonarjev. V tem letu bo misijonska nedelja posvečena velikemu misijonarju, ki so ga domačini imenovali »črnec v beli koži«. V kratkem življenjepisu se bomo spomnili njegovega duhovno raznolikega življenja.

Svoje razmeroma kratko življenjsko potovanje - trajalo je le nekaj tednov več kot petinšestdeset let - je začel 15. septembra 1946 v Pobrežju, župnija Sv. Vid - Videm pri Ptuju. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, potem pa je odšel v minoritsko semenišče v Zagreb. Po drugem letniku gimnazije je opravil noviciat na Cresu in leta 1964 tam naredil prve redovne zaobljube. Bogoslovne študije je opravil na Teološki fakulteti v Ljubljani; leta 1971 je naredil večne zaobljube, 2. julija 1972 pa je bil v cerkvi sv. Jurija na Ptuju posvečen v duhovnika. V času študija, leta 1969, je s tremi drugimi bogoslovci v Sostrem ustanovil glasbeno skupino Minores, ki je s svojimi nastopi doma in v tujini na nov način oznanjala evangelij.

Po treh letih kaplanske službe v Sostrem je v njem dozorela odločitev za misijone. Leta 1975 je šel v Anglijo, da se je naučil angleščine, ki je v Zambiji, kamor je bil namenjen, uradni jezik. »29. januarja 1977 ob šesti uri sem prvič stopil na zambijska tla.« V spominskem zapisu njegovih sobratov ob Mihovi smrti beremo: »Hitro je ugotovil, da je tam vse drugače kot doma: drugače so delali, drugače so se smejali, se drugače pogovarjali. V prvem hipu bi vse spremenil, vse poslovenil. A kmalu je odkril, da to ne bi bila prava pot. Začel se je učiti. V tem procesu učenja, sprejemanja drugačnosti, je postal del njih.« Najprej se je naučil njihovega jezika, za kar se od tujcev potrudijo le misijonarji. Prvi dve leti je bil kot ptica selivka' na šestih mestih, potem pa se je ustalil v Ndoli. Kot župnik velike župnije, ki je štela več deset tisoč duš, je deloval ob pomoči malih občestev, ki so jih sestavljale katoliške družine.

Veliko se je posvečal otrokom. Samo zanje je imel vsako nedeljo mašo, pri kateri je sodelovalo 1.500 otrok, ki so vse vodili sami. »Majhna punčka, deset let stara, dirigira celi cerkvi (starejši se lahko skrijemo pred otroki). Sami preberejo evangelij, sami pridigajo in navadno tudi zaigrajo. Potem pride še nekdo gor in s svojimi besedami pove, kako je razumel evangelij, potem poveže z njihovim praktičnim življenjem. Jaz poslušam in se od njih učim.« Pater Miha je ustvaril verski, kulturni, izobraževalni in zdravstveni center. Najprej pa je z drugimi sobrati misijonarji naredil semenišče, nadaljeval z osnovno šolo, kasneje še poklicno šolo. Leta 1990 je sprožil blagodejen načrt: botrstvo na daljavo. Čez tisoč zambijskih otrok je dobilo slovenske botre in s tem možnost za izobrazbo. Sredi devetdesetih let je ustanovil katoliški radio Icengelo, posvetil se je delu v tiskarni. S kritično besedo je opozarjal na krivice oblasti in revščino ljudi. Bil je glas preprostega, domačega, lačnega, bolnega, neukega človeka. Najprej je bil duhovnik, toda kot misijonar je postal tudi gradbenik, novinar, tiskar, mizar, ključavničar, mehanik, pri vsem delu tudi glasbenik, ki je rad vzel v roke kitaro in pel skupaj z otroki. Z raznimi skupinami je prihajal tudi v Slovenijo.

Letos mineva 10 let, odkar je p. Miha odšel. Ostali so bogati duhovni sadovi, ki jih je zapustil na misijonskih poljanah.

Želim Vam duhovno bogate dneve, da bi si nabrali novih moči, misijonskega poleta in da bi radi molili po zgledu sv. Terezije Deteta Jezusa za naše misijonarje.

 

Jožef Lipovšek,

voditelj Misijonske molitvene zveze

 

 

 

Pridite molimo

Pred nami je pomemben dan, dan celodnevnega češčenja. Vsako leto ga obhajamo na praznik sv. Klare, to je 11. avgusta.

Takrat stopamo pred gospoda v Presvetem zakramentu z vsemi našimi radostmi, uspehi in neuspehi, prošnjami in zahvalami.  Dan celodnevnega češčenja je letos še toliko bolj pomemben, saj smo že izmučeni od predolgega trajanja epidemije. Napovedi okrog korona virusa pa so še vedno negotove. Pri obhajanju bogoslužja in slovesnosti ob praznikih tudi naša župnija išče najboljše rešitve.

Dan celodnevnega češčenja nas vabi, da stopimo pred Gospoda in mu razkrijemo naša srca.

 

 

 

 

Sveti dan

Ko načrtujemo celomesečni potek bogoslužja, se vedno oziramo na zadnja navodila naših škofov. Zadnja so nam bila posredovana do 8. avgusta. Takrat bodo naša oznanila že tiskana in obenem razdeljena. Zato bomo letos obhajali dan celodnevnega češčenja po sledečem programu.

 

Ne pozabimo, za našo župnijo je to sveti dan. Celodnevno češčenje bomo vodili sami. Običajno smo povabili duhovnika od drugod. Zaradi negotovih napovedi v prihodnje, bo tudi zaključek vodil domači župnik.

 

• Najsvetejše bomo izpostavili ob 8. uri. Molitve bodo potekale do svete maše, ki bo ob 9. uri in se nato nadaljevale do 12. ure.
• Po prekinitvi bomo Najsvetejše zopet izpostavili ob 14. uri do svete maše ob 17. uri. Po maši bodo pete litanije in slovesen blagoslov v vse štiri strani.
• Zaradi negotovega časa glede korona virusa, prigrizkov ne bomo ponujali, ključarja pa bosta ponudila viski, slivovko, kozarec vina, na razpolago pa bo tudi brezalkoholna pijača.

 

 

 

 

Dopoldan bomo molili

• Od 8. ure do sv. maše ob 9. uri bo molitev ob svetem Pismu. Molitev bo animirala svetopisemska skupina. 
• Po maši do 11. ure bo molitev:
• Za letošnje birmance. Birma bo pri nas predvidoma 26. septembra 2021. Molitev bo pripravila gospa Vida Komljenovoć, ki naše birmance z župnikom pripravlja na sveto birmo. Pridite birmanci, starši birmancev, botri in vsi, ki želite, da bi birmanci kljub trenutnim razmeram  sprejeli sveto birmo. Pridite!
• Molili bomo za Karitas. Tudi to molitev bo pripravila gospa Vida Komljenović s svojimi sodelavci. Mnogi naši verniki prejemajo pomoč od Karitasa. Vabimo vse vernike, da se na ta dan Bogu zahvalimo za to pomoč. Obenem bomo Boga prosili za varstvo te ustanove in blagoslov pri njunem delu. Pridite!
• Od 11. do 12. ure bomo prosili na našo letošnjo katehezo – poučevanje verouka. Molitev bo pripravila katehetinja gospa Cvetka Bračun. Po zahtevni katehezi v lanskem letu, mnogih pripravah in sledenju veroučencev verouka preko spleta, negotovih napovedih za prihodnje leto, je res čas, da se z iskrenim srcem obrnemo na Božjo pomoč v prihodnjem letu.

Vabimo veroučence, starše, stare starše in vse, ki želite posredovati našim otrokom vero in krščanske vrednote. Lansko leto smo storili vse, kar je bilo v naših močeh. Tudi letos bi radi to naredili. Ne bo pa šlo, če se bomo zanašali le na svoje sposobnosti. Prosili bomo Božjo pomoč in razsvetljenje Svetega Duha. Pridite!

 

 

 

 

Molitev popoldan

 

Od 14. ure do večerne maše, ki bo ob 17. uri, bomo pred Najsvetejše položili več naših molitev, zahval in prošenj. Molitev bo animirala gospa Magda Glažar. Gotovo bomo v ta popoldanski čas molitve vključili:

 

• Novi ŽPS in ŽGS, ki v tem času nastajata in zahvala do sedanjima. Delovanje naše župnije je vedno bilo močno vezano na te dve skupini. Naše delo je v sodelovanju z župnikom dosegalo lepe uspehe.
• Obenem se bomo Bogu  zahvalili za našo Župnijo, ki letos praznuje 48. obletnico od ustanovitve in 34. obletnico blagoslovitve naše cerkve.
• Ne bomo pozabili našega pevskega zbora,
• naših bralcev.
• Molili bomo za bodoče ministrante,
• vse, ki čistijo cerkev in župnišče ter krasijo cerkev,
• KKD Zvezni Dol, ki skrbi za okolje naše cerkvi in nam rad priskoči v vsaki potrebi,
• vse prostovoljne pomočnike pri vodenju in vzdrževanju župnije.
• Molili bomo za lanske in letošnje jubilante. Vrsto let smo jubilantom posvetili posebno pozornost s sveto mašo in majhnim praznovanjem. Jubilanti, pridružite se nam. Vaše družine so vedno navzoče v naših molitvah.
• Ne bomo pozabili naših pokojnih in bomo prosili, naj počivajo v Kristusovi luči, večni slavi, pri Bogu, kjer je »Mnogo bivališč« (prim. Jn 14,2).
• Vsak izmed nas nosi veliko skritih želja, ki jih bo ta dan položil pred Gospoda. Vabimo vas, ko morda greste na pokopališče obiskat svoje pokojne drage, da se za trenutek oglasite v cerkvi, kjer prebiva živi Bog v podobi kruha in ga pozdravite. Jezusu povejte vse težave. Četudi bo morda vaš obisk kratek, boste čutili, da Jezus odjemlje  bremena. Celodnevno češčenje je dan, ko ima Jezus odprto srce ravno za našo župnijo.

 

 

 

Večerni zaključek

 

Ob 17. uri bo župnik daroval sveto mašo. Po maši bomo vsi skupaj zapeli litanije in sledil bo blagoslov v vse štiri strani.

 

 

 

 

Župnija naj zaživi z novo močjo

 

☼ Molitvena skupina naše župnije se udeležuje adoracije – molitve pred Najsvetejšim - vsako prvo nedeljo ob 8.30.  Pridružite se nam. Molivce bomo vpisali v posebno knjigo in jim ob sprejemu izročili članski rožni venec.

☼ Molitvena skupina v domu varovancev je bila prekinjena s korona virusom. Molivci molijo v svojih sobah. Skupina bo začela skupno molitev, ko bodo v domu odprli novi prostor. Urejajo ga v zgornjih prostorih. Sveto mašo imajo vsako soboto ob 10.30 v večnamenski dvorani, kjer naj bi bila pozneje – po njihovih informacijah - kuhinja.

☼ V župniji vsak dan pred mašo molimo rožni venec. Molitev vedno začne župnik 20 minut pred mašo in jo nadaljujejo drugi molivci. Rožni venec  končamo do svete maše. V ponedeljek molimo za Božje varstvo vseh otrok ali odraslih, ki so v naši župniji sprejeli sveti krst, v torek za vse, ki so pri nas sprejeli prvo sveto obhajilo, v sredo za tiste, ki so pri nas sprejeli birmo, v četrtek za tiste, ki so se pri nas poročili in vse družine v župniji, v petek za vse naše pokojne. V soboto molimo po lastnem namenu. Na prvo nedeljo z molitveno skupino molimo za nove duhovne poklice, ostale nedelje pa 15 minut pred sveto mašo za različne potrebe Cerkve.

☼ Župnijska karitas je tudi letos prejela od občine iz razpisa za humanitarne namene vsoto 1.011,25 €. Župnijska karitas se zahvaljuje.

☼ Župnijska kariras je pripravljala enkrat na leto podelitev zakramenta svetega maziljenja v domu. Ta zakrament vsako leto delijo romarjem bolnikov na Brezjah in še ob drugih takšnih romarskih shodih. Epidemija nam je to preprečila. Na zadnjem sestanku Župnijske karitas, 5. 8. 2021 smo se odločili, da bomo v domu podelili ta zakrament tudi letos. Voditeljica Karitasa gospa Vida Komljenović bo poizvedela o možnostih simboličnega obdarovanja varovancev na ta dan, saj vsakoletnega srečanja ob mizi po maši, gotovo ne bo dovoljeno izvesti.

☼ Še vedno čakamo na predpise o načinu poučevanja verouka v naslednjem letu. Spodbujamo pa birmance, da začnejo pripravljati pismo nadškofu oziroma se pripravljati na prejem svete birme.

☼ Župnijska garaža za avtomobile je dobila nova vrata. Župnik se zahvaljuje gospodu Tomu Premužiču, Janku Vuku in Dragu Horvatu za pomoč pri postavitvi.

 

 

 

 

Sporočilo svetega očeta Frančiška

za 1. svetovni dan starih staršev in ostarelih

 

25.7.2021 Katoliška cerkev Bolnik, Družina, Papež Frančišek, Starostnik

 

»Jaz sem s teboj vse dni«

Dragi dedki, drage babice!

»Jaz sem s teboj vse dni« (prim. Mt 28,20) je obljuba, ki jo je Gospod dal učencem, preden se je dvignil v nebo in ki jo danes ponavlja tudi tebi, dragi dedek, draga babica. Tebi. »Jaz sem s teboj vse dni« so tudi besede, ki ti jih kot rimski škof in kot prileten želim nameniti ob tem prvem Svetovnem dnevu starih staršev in ostarelih: celotna Cerkev ti je blizu – povejmo bolje, nam je blizu –: skrbi zate, te ima rada in te noče pustiti samega!

Dan starih staršev – 25. julij 2021

Dobro vem, da to sporočilo prihaja k tebi v težkem času: pandemija je bila nepričakovana in besna nevihta, trda preizkušnja, ki je prizadela življenje vseh,…

V tej perspektivi bi ti rad povedal, da si potreben, da bi v bratstvu in družbenem prijateljstvu gradili jutrišnji svet: svet, v katerem bomo živeli – mi s svojimi otroki in vnuki – ko se bo nevihta umirila. Vsi »moramo biti dejaven del rehabilitacije in podpore ranjeni družbi« (prav tam, 77). Med različnimi oporniki, ki morajo podpreti to novo gradnjo, so trije, ki jih bolje od drugih znaš postaviti ti. Trije oporniki: sanje, spomin in molitev. Gospodova bližina bo tudi najbolj krhkim med nami dala novo moč, da se podajo na novo pot po poteh sanj, spomina in molitve….

Gospoda prosim, da bi tudi vsakdo izmed nas po njegovem zgledu razširil svoje srce in ga naredil občutljivo za trpljenje najmanjših in sposobno za prošnjo zanje. Naj se vsak izmed nas nauči ponavljati vsem, zlasti pa najmlajšim, besede tolažbe, ki smo jih danes slišali kot namenjene nam: »Jaz sem s teboj vse dni.« Naprej in pogum! Naj vas Gospod blagoslovi.

 

Rim, sv. Janez v Lateranu, 31. maj, praznik Marijinega obiskanja

FRANČIŠEK

 

 

 

Navodila slovenskih škofov

za čas od 5. avgusta do vključno 15. avgusta 2021

 

1. Vsi duhovniki in verniki naj okrepijo molitev za bolnike in konec epidemije.
2. Pri verskih obredih v cerkvah in na prostem mora biti razdalja med udeleženci najmanj 1 meter (razen med osebami iz skupnega gospodinjstva).
3. Izvajanje verskih obredov je dovoljeno le ob izpolnjevanju sledečih pogojev:

• Zagotavljati je potrebno minimalni možni stik med udeleženci.
• Obvezno je redno prezračevanje/ventiliranje (npr. odprta okna) v katerih se kolektivno uresničuje verska svoboda.
• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva; zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.
• Obvezno je razkuževanje rok ob vstopu in izstopu iz zaprtih prostorov, v katerih se kolektivno uresničuje verska svoboda.

 

 

 

 

 

 

Epidemija in sprostitve

 

Mesec julij je ves zaznamovan in posvečen nabiranju novih moči, sprostitvi in načrtovanju življenja, ki bo sledilo po vrnitvi v vsakdanje delovno okolje.

To je toliko bolj pomembno letos, ko smo po dolgem času zopet zaživeli vsaj z delno  sprostitvijo omejitvenih ukrepov zaradi korona virusa. Hvaležni smo državi in zdravstvenim strokovnjakom, ki so nas ves čas vodili skozi to izredno preizkušnjo našega življenja. To pa pomeni, da se sedaj  nikakor ne bomo zasanjali in poslušali škodljive govorce, ki pravijo: »Saj to ni nič, toliko mrtvih po svetu, to ni nič, toliko preobremenjenih bolnic, ne pomeni nič, …«. Človek pri vsem tem takim govorcem lahko reče le: »Ubogi in naivni!«

Korona virus je močno posegel tudi v vrste cerkvenih voditeljev. Vsi bi radi nadaljevali svoje delo, kakor pred razglasitvijo omejitev.

Mnogi duhovniki iščejo poti, da bi župnijsko življenje ponovno  zaživelo. Čestitamo jim. Nekateri  pa so tudi prekoračili navodila in bili zato oglobljeni s 400 € in župnija s 4000 €. Našo župnijo sta že na začetku epidemije obiskala dva inšpektorja in zelo pohvalila pripravljene prostore, razkužila in postavitev računalnikov za prenos kateheze in svetih maš preko spleta. Gotovo je to bilo pozitivno, saj smo se tako še bolj usmerili v delo, ki nam je bilo dovoljeno in

upoštevanju navodil Slovenske škofovske konference. Ko se oziramo na to prehojeno pot, ugotavljamo, da smo bili zelo aktivni v obojem; iskanju najboljših poti v pastorali in zvestobi ukrepom.

Posebej moramo pohvaliti ŽPS, ki je brez tega, da se redno srečujemo, izpolnjeval svojo nalogo. Vse komisije so, seveda z omejitvijo, vršile svoje delo. Karitas, je nadaljeval z redno razdelitvijo sredstev in s povezavo z župljani (ki so izpolnili 70 let) preko čestitk za rojstni dan. Liturgična skupina je bila bolj omejena. Vendar je za praznike prepevala, seveda v maskah in ob predpisani razdalji. Ponosni smo na čistilke, ki so skrbele za lepoto in čistočo cerkve in župnišča ves čas, če ravno so bili prostori določen čas zaprti. Ključarja sta vsak čas  prihajala na pomoč in skrbela za materialne potrebe cerkve in

župnišča. KKD je ves čas vzdrževal našo parcelo… Vsega ne moremo našteti. Za vse lahko rečemo: »Bogu hvala.«

Vsekakor pa smo zelo ponosni in veseli nad rednim veroukom in sveto mašo preko spleta. Naši prvo obhajanci so se tako pripravljali na prvo obhajilo, ki je bilo res izredno doživeto in veličastno, birmanci so se preko spleta pripravljali na birmo, ki bo v jeseni, vsi veroučenci pa so tako zaključili tekoče veroučno leto. Vsem staršem, veroučiteljem, vam veroučencem moramo reči: »Spoštujemo vas in spoštujemo vaše delo.«

Posebej moramo omeniti Oznanjevalno skupino, ki je poleg že naštetega dela, ki je povezano s to skupino, naredila hvalevredno oznanjevalo poslanstvo. Mislim na izdajanje Župnijskega oznanila. Navadno tiskamo 180 kosov oznanil. S tem številom smo se podali tudi v ta posebni čas. Toda morali smo dotiskati do 250 kosov. Velika zahvala vsem, ki ste prihajali po oznanila in jih raznašali po župniji.

Naša župnija je bila  povezana tudi preko vaše požrtvovalnosti. Hvala vam!

Preveč je vsega, da bi o vsem pisali. So pa pred nami še mnogi načrti. Ne bi radi preveč hiteli, ampak ostanejo naša skrb.

Vsako leto smo obhajali 'dan zakonskih jubilantov.' Sprašujemo se, ali je modro, da grupiramo skupino ljudi, ko nas predpisi še vedno omejujejo. To velja tudi za praznovanje 'župnijskega dne'. Veseli bomo, če bo birma potekala brez težav.

Na romanje bi morda letos šli v Lendavo, kjer verjetno mnogi od naših župljanov še niso bili. Dokler živimo v dilemi glede vseh sprostitev, dokler nas navodila naših škofov še vedno omejujejo, se bojimo sprejeti odgovornost za tveganje. Drugače je za uradne turistične agencije, kjer imajo svoje potnike vse drugače zavarovane.

 

 

 

Poglobimo duhovno življenje

 

V bodoče maše preko župnijskega spleta po navodilih slovenskih škofov niso dovoljene. To je bilo dovoljeno le za časa strogih omejitev druženja in gibanja, sedaj so verniki zopet povabljeni v župnijske cerkve. To je pravilno, saj je maša po besedah Svetega pisma LOMLJENJE KRUHA.

Pri vsaki sveti maši, posebej pri nedeljski se srečamo med seboj, se pogovorimo, prisluhnemo težavam drug drugega, zvemo kaj novega o življenju svojih prijateljev - sožupljanov, morda tudi o družbenem in političnem življenju našega kraja in države. Srečanje pred mašo in po maši je naša tradicija, ki jo moramo le pozdraviti. Tisti, ki iz teh srečanj delajo zgodbo o obiranju, so hudobni, ker nas obirajo, o nas slabo govorijo in hudobno mislijo.

Srečamo pa se tudi z Bogom. Ga počastimo, se mu zahvaljujemo, ga prosimo in prisluhnemo Božji besedi, Bogu pri darovanju izročimo naše zahvale in tudi prošnje.

Posebno dejanje naših srečanj je LOMLJENJE KRUHA. Po besedah Jezusa: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin« (Lk 22,19b), stopi med nas sam Bog. Ne le, da nas počasti s svojo navzočnostjo, ampak želi živeti v naših dušah, v naših najgloblji notranjosti, v naših srcih. Z največjim spoštovanjem ga sprejmemo pri svetem obhajilu in z njim gremo v družinsko, delovno – naše vsakdanje življenje. Ne glede na to, kdo smo, kje smo, kaj smo, Bog gre od svete maše z nami!

 

Ker omejitve še vedno niso popolnoma odpravljene, bomo v mesecu juliju naša srečanja pri oltarju popestrili z molitvijo rožnega venca, ki ga bomo vsak dan pred mašo molili s posebnim namenom. Kot župljani smo velika družina Božjih otrok.

 

Kaj pravi Sveto pismo o odgovornosti za drugega? Gospod je rekel Kajnu: »Kje je tvoj brat Abel?« Odvrnil je: »Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?«

Kot župljani se veselimo vsakega krsta, saj 'mali - a' postaja naš brat oziroma sestra. Župljani jih sprejemamo z vso ljubeznijo in zanje bomo prosili obilico blagoslova. V veliko veselje nam je, ko naši prvo obhajanci oziroma obhajanke prvič pristopajo k spovedi in obhajilu. Naj bo naša molitev izraz tega veselja. S ponosom gledamo na naše birmance in birmanke, ko jih kot verska skupnost pošiljamo v njihovo vsakdanje življenje potrjene s sveto birmo. Naša molitev k Svetemu Duhu naj bo  naše največje darilo. Ko pred oltarjem, pred Bogom in našo versko skupnostjo izrekata zakonca zvestobo do smrti in sprejemata sveti zakon, naj bo naša molitev duhovna moč novoporočencema in opora vsem družinam. 

 

Naše misli so vedno povezane z našimi trpečimi brati in potrebami Cerkve, molili bomo za nove duhovne poklice, posebne potrebe naše župnije – izvolitev ŽPS in ŽGS, nikakor pa ne bomo pozabili naših pokojnih. 

 

Molitev se bo vedno začela 20 minut pred sveto mašo.

 

→ v ponedeljkih za krščene leta:

5.7.

2021

12.7.

2020

19.7.

2019

26.7.

2018

→ v torkih za prvo obhajance leta:

6.7.

2021

13.7.

2020

20.7.

2019

27.7.

2018

→ v sredah za birmance leta:

7.7.

2021

14.7.

2019

21.7.

2018

28.7.

2017

→ v četrtkih za naše družine in poročene leta:

8. 7.

2021

15.7.

2020

22.7.

2019

29.7.

2018

→ v petkih za umrle leta:

9.7.

2021

16.7.

2020

23.7.

2019

30.7.

2018

→ v sobotah za bolnike in osamljene,

→ v nedeljah za potrebe Cerkve in župnije:

                        + duhovne poklice

                        + srečno izvolitev ŽPS in ŽGS.

Pridite! Starejši, ki se ne boste mogli udeleževati z nami v naši cerkvi, molite po teh namenih doma. V imenu župnije HVALA VAM. Župnik

 

 

 

 

 

Navodila slovenskih škofov za čas od 2. julija do vključno 11. julija 2021 - Objavljeno 2.7.2021

Povzetek /več na spletni strani https://katoliska-cerkev.si/navodila-slovenskih-skofov-za-cas-od-2-julija-do-vkljucno-11-julija-2021/

 

 

 

 

 

 

Novice

 

→ Sveti oče Frančišek je 30. junija 2021 imenoval za novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta, duhovnika ljubljanske nadškofije, ki je bil do sedaj sodni vikar – oficial Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Ljubljani, docent na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ter duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Msgr. dr. Andrej Saje se je kot prvorojenec rodil 22. aprila 1966 v Novem mestu zakoncema Frančiški (rojeni Ulčar) in Dragu Sajetu.

→ Stična mladih bo letos potekala v klasični obliki in to 18 septembra v Stični.

→ 25. julija bo že 34. zaporedoma MIVA, misijonska vozniška akcija, za pomoč misijonarjem pri prevozu

 

 

 

'Vrtnice'

 

Stopili smo v mesec junij, ki je še vedno zaznamovan z epidemijo. Vendar smemo upati, da so najhujše epidemiološke omejitve za nami. Seveda so, če si bomo vsi prizadevali, da sprejmemo usmeritve, ki nam jih priporočajo odgovorni za zdravje.

Mesec junij  je še posebej posvečen češčenju Srca Jezusovega. Ljudska pobožnost je junijsko pobožnost imenovala 'vrtnice', majniško v čast Mariji pa 'šmarnice'.

V mesecu juniju odkrivamo ljubezen Boga, ki nam je poslal svojega Sina, da bi nas odrešil, odkrivamo pa tudi veličino Jezusove ljubezni. Na križu so mu prebodli srce, da bi njegova kri oprala vse ljudi grehov in nas posvetila Bogu Očetu.

Z molitvijo, obiskom nedeljske svete maše, branjem Božje besede se bomo zahvaljevali Bogu, da nas je obvaroval in prosili za duhovno 'okrevanje' naše župnije.

Prosili pa bomo tudi šmarnično Mater Božjo, ki smo jo preko spleta ves mesec častili s pobožnostjo šmarnic, ji priporočali naše družine in našo župnijo.

 

 

 

 

Navodila slovenskih škofov za čas od 4. junija do vključno 13. junija 2021

4.6.2021 Cerkev v Sloveniji COVID19, SŠK

/delna objava trenutno veljavnih navodil/

Celotna navodila so objavljena na  spletni strani https://katoliska-cerkev.si/navodila-slovenskih-skofov-za-cas-od-4-junija-do-vkljucno-13-junija-2021

 

1. Vsi duhovniki in verniki naj okrepijo molitev za bolnike in konec epidemije.

2. Vsi duhovniki in verniki naj upoštevajo naslednje številčne omejitve pri verskih obredih v cerkvah:

2.a Pri verskih obredih v cerkvah se število oseb pri verskih obredih v zaprtih prostorih omeji na enega udeleženca oz. člana istega gospodinjstva (družino) na 10 kvadratnih metrov. Udeleženci so lahko navzoči v zaprtih prostorih, kjer se kolektivno uresničuje verska svoboda, do 50 % zasedenosti fiksnih sedišč, upoštevaje razdalje 1,5 metra med osebami iz različnih gospodinjstev. Če so sedišča zgolj postavljena (npr. premični stoli in klopi) mora biti med postavljenimi sedišči zagotovljena razdalja najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva (te lahko sedijo skupaj). V zaprtih prostorih, v katerih sicer ne bi bilo dovoljeno združevanje petdesetih (50) udeležencev, je dovoljeno število udeležencev največ petdeset (50) , če je med njimi mogoče zagotoviti medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva (npr. manjše cerkve in kapele). 

2.b Izvajanje verskih obredov je dovoljeno le ob izpolnjevanju sledečih pogojev:

•       Zagotavljati je potrebno minimalni možni stik med udeleženci.
•       Obvezno je redno prezračevanje/ventiliranje (npr. odprta okna) v katerih se kolektivno uresničuje verska svoboda.
•       Obvezna je uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih.
•       Obvezno je razkuževanje rok ob vstopu in izstopu iz zaprtih prostorov, v katerih se kolektivno uresničuje verska svoboda.

3. Ljudsko petje v cerkvah je dovoljeno

Cerkveno ljudsko in zborovsko petje je dovoljeno.

 

 

 

 

Okrevanje naše župnije

Politiki in ekonomisti govorijo o 'okrevanju', ki nas kot naloga čaka v bližnji prihodnosti.  Države v ta namen namenjajo velikanska sredstva, ki gredo v tisoče milijard.

Okrevanje pa bo potrebno tudi v naši pastoralni dejavnosti. V naši župniji smo v času epidemije poskušali storiti vse, kar je bilo mogoče. Vsak dan so župljani iz naše zimske kapele preko spleta lahko spremljali sveto mašo, otroci so imeli preko spleta verouk. Vsi se zavedamo, da vse to le ni isto, kakor pastoralno delo v 'živo'. Pred epidemijo je bila župnija dejavna v mnogih dejavnostih, ki pa niso bile izvedljive v času pandemije. Poglejmo sestavo našega ŽPS:

• Liturgična komisija,
• pevski zbor,
• molitvene skupine,
• Svetopisemska skupina,
• bralci,
• ministranti,
• skrb za čistočo cerkve, učilnic, krašenje cerkve,
• Oznanjevalna komisija,
• verouk,
• komisija za družino,
• komisija za izseljence,
• dom varovancev starejših občanov, 
• Župnijska oznanila,
• Karitas,
• KKD Zvezdni dol,
• ŽGS

Samo po sebi se vse to gotovo ne bo povrnilo in tudi ne vemo ali se morda v jeseni ne bomo znašli v podobnih težavah. Tarnanje in jadikovanje nikamor ne vodi. Moramo stopiti naprej in se povzpeti tako visoko, da se bo videlo jasno nebo in sonce.

 

 

 

 

Novi Župnijski svet (ŽPS)

 

»Izbira članic in članov Župnijskih pastoralnih svetov je pomemben pastoralni dogodek,« poudarja voditelj Pastoralne službe Maribor mag. Franček Bertolini. V naši župniji to gotovo lahko potrdimo. Vsa leta od mojega prihoda leta 2002 smo vso pastoralno delo opravljali soglasno župnik + ŽPS. Zunanji uspehi niso izostali, kljub dvigom in padcem, kakor je pri vsakem vodenju kake ustanove ali skupnosti.

 

Člani ŽPS se izbirajo vsakih pet let. V januarju 2020 se je začela priprava na izbiro članov, ki bi naj bili potrjeni marca, na praznik sv. Jožefa. Pandemija je dogajanje prekinila. Nadškof je mandat takratnim članom podaljšal najprej do jeseni in nato do izbire novega ŽPS.

 

V mesecu juniju naj vi izvedli izbor in poslali imena novih članov na nadškofijo do 15. julija. Nadškof bo novi ŽPS potrdil in septembra bomo slovesno podelili od nadškofa podpisana imenovanja.

 

Predsednik ŽPS je župnik, število članov pa naj ne bi bilo manj od 7 in več od 25. Izbere se tudi tričlansko tajništvo: tajnik, dva člana od katerih je eden delegiran za predstavnika v Dekanijski pastoralni svet.

 

Tisti, ki opravljajo v župniji posebno službe, npr.: voditelj Karitas, organist, katehetinja, ključarja, … so priključeni ŽPS po službi.

 

Župnik ima pravico imenovati kakega člana, vendar teh ne sme biti več kot izvoljenih.

 

V naši župniji posebna komisija pripravlja izbore.

 

 

 

 

 

Praznovanje 30. obletnice slovenske samostojnosti v Katoliški cerkvi v Sloveniji

Škofje so na 123. redni seji SŠK, ki je potekala 3. maja 2021, sprejeli naslednje sklepe o praznovanju 30. obletnice slovenske samostojnosti v Katoliški cerkvi v Sloveniji:

(povzetek)

1. V nedeljo, 20. junija 2021, naj župniki darujejo svete maše za domovino.

• Zaradi prvega obhajila bomo to slovesnost imeli v soboto zvečer pri večerni maši.

2. Slovenski katoličani naj se pridružijo k molitvi devetdnevnice za domovino. Vsi župniki bodo prejeli podobice z molitvijo za domovino, ki jih razdelijo vernikom in jih povabijo k molitvi tudi po družinah.

• Devet dnevnico bomo opravili z birmanci in njihovimi družinami.

3. V četrtek, 24. junija 2021, ob 18.00 naj se po vseh župnijskih cerkvah zvoni v čast 30. obletnice samostojnosti in neodvisnosti. 

 

 

 

Romanje mladih na Brezje 2021

25.6.2021 Brezje Mladina, Romanje

Katoliška mladina bo letos organizirala tradicionalno zahvalno romanje na Brezje ob koncu šolskega in akademskega leta, ki bo potekalo v noči s 25. na 26. junij 2021.

Romanja naj se udeležijo mladi, ki bi z romanjem svoje prošnje in zahvale želeli izročiti naši Materi Mariji. Možnost prijave in več informacij je dostopnih na spletni strani Katoliške mladine.

Matevž Mehle 

 

 

 

 

Stalni diakoni

Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je poslal pismo duhovnikom, redovnikom in stalnim diakonom, kjer ponovno sporoča o viziji povezovanja župnij. Pomanjkanje duhovniških poklicev in precejšnje število starejših duhovnikov spodbuja k temu, da se še bolj opremo na verne kristjane in poiščemo primerne može 'za strežbo Cerkve'. Prva pot je molitev. V molitev, ki jo v naši župniji molimo po obhajilu za duhovne poklice, bomo vstavili »… daj nam v svoji brezmejni dobroti mnogo svetih služabnikov, pravih duhovnikov in diakonov, po svojem svetem Srcu, …«

Diakoni so škofom in župnikom v pomoč pri opravljanju pastoralne službe, lahko pa so tudi 'skrbniki župnij' v župnijah, kjer ni duhovnika.

Nadškof pravi: »Na srečanju ŽPS se pogovorimo, koga iz svojega občestva, dekanije, vidite, da bi bil primeren za stalnega diakona.« In nadaljuje: »Prosim, da mi imena kandidatov za leto razločevanja posredujete do 30. septembra 2021.«

Vse informacije so dosegljive na Centru za duhovne poklice na nadškofiji Maribor. 

 

 

Svet Vlade Republike Slovenije za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo.

Vlada Republike Slovenije je na svoji seji 19. maja 2021 sprejela sklep o ustanovitvi in imenovanju Sveta Vlade Republike Slovenije za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo.

Za predsednika Sveta je imenovan dr. Igor Senčar, za namestnico predsednika pa dr. Katja Triller Vrtovec, oba državna sekretarja v Kabinetu predsednika vlade. Za člane Sveta so imenovani: dr. Vinko Gorenak, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, dr. Stanislav Raščan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, mag. Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Tadej Strehovec, generalni tajnik Slovenske škofovske konference, dr. Andrej Naglič, dr. Sebastijan Valentan in dr. Matej Pavlič, vsi pravni svetovalci Slovenske škofovske konferenc.

 

 

Škofovsko posvečenje v Gornjem Gradu

Celjska škofija je dobila novega škofa. Na nedeljo Svete Trojice, 30. maja 2021, ob 15. uri v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu je potekalo škofovsko posvečenje novoimenovanega celjskega škofa msgr. Maksimilijana Matjaža. Glavni posvečevalec je bil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean- Marie Speich, soposvečevalca pa msgr. Martin Kmetec, nadškof  metropolit Izmira, in upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

 

 

 

Kaj v dar Mariji, Materi prinesli, otroci njeni bomo na oltar?

 

Mesec maj se je naklonil v drugo polovico in Marija nam je prinesla darilo. Ukrepi, ki nas vse že drugo leto oklepajo, so se vsaj toliko zrahljali, da lahko svobodneje zadihamo.

Zopet se bomo podali na pot. Pred nami so pomembni pastoralni izzivi. Obnoviti želimo naše pastoralno delo na župniji. Veliko aktivnosti, ki smo jih s ponosom uresničevali, je zamrlo. Zbrali bomo moči in se z Marijino priprošnjo posvetili našemu poslanstvu.

 

 

Navodila slovenskih škofov za čas od 14. maja 2021 do vključno 23. maja 2021

 

14.5.2021 Slovenija COVID19

 

Slovenski škofje so se seznanili z novim Odlokom o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji 12. maja 2021, (Uradni list RS št. 73/2021). Na osnovi omenjenega odloka so škofje za čas od 14. maja 2021 do vključno 23. maja 2021 sprejeli naslednja navodila:

 

(povzetek)

Vsi duhovniki in verniki naj okrepijo molitev za bolnike in konec epidemije. Vsi duhovniki in verniki naj upoštevajo naslednje številčne omejitve pri verskih obredih v cerkvah:

Pri verskih obredih v cerkvah se število oseb v zaprtih prostorih omeji na enega udeleženca oz. člana istega gospodinjstva (družino) na 10 kvadratnih metrov. Udeleženci so lahko navzoči v zaprtih prostorih, kjer se kolektivno uresničuje verska svoboda, do 50 % zasedenosti zmogljivosti sedišč. Medosebna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva. V zaprtih prostorih, v katerih sicer ne bi bilo dovoljeno združevanje petdesetih (50) udeležencev, je dovoljeno število udeležencev največ petdeset (50), če je med njimi mogoče zagotoviti medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva (npr. manjše cerkve in kapele).

 

Izvajanje verskih obredov je dovoljeno le ob izpolnjevanju sledečih pogojev:

Zagotavljati je potrebno minimalni možni stik med udeleženci.

Obvezno je redno prezračevanje/ventiliranje (npr. odprta okna) v katerih se kolektivno uresničuje verska svoboda.

Obvezna je uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih.

Obvezno je razkuževanje rok ob vstopu in izstopu iz zaprtih prostorov, v katerih se kolektivno uresničuje verska svoboda.

Ljudsko in zborovsko petje v cerkvah je dovoljeno

Cerkveno ljudsko in zborovsko petje je dovoljeno pod pogojem, da imajo vsi pevci maske in ohranjajo razdaljo 1,5 metra razen med člani skupnega gospodinjstva. 

 

Številčna omejitev vernikov pri verskih obredih na prostem

Število oseb, ki kolektivno uresničujejo versko svobodo na odprtih površinah, se omeji na enega udeleženca na 10 kvadratnih metrov oziroma več udeležencev, če gre za osebe iz skupnega gospodinjstva. Udeleženci so lahko navzoči na odprtih površinah, kjer se kolektivno uresničuje verska svoboda, do 50 % zasedenosti zmogljivosti sedišč. Medosebna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva.  

 

Verouk (kateheza) in versko izobraževanje

Omejitev števila oseb ne velja v primeru verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja, medosebna razdalja med udeleženci pa mora biti najmanj 1,5 metra… Testiranja so oproščeni tudi posamezniki, ki izpolnjujejo v odloku navedene pogoje (sedmi odstavek, 2. člena, Odloka o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji[1]).

 

Naši prostori za mašo in verouk so pripravljeni po navodilih prepričevanja korona virusa. Vsi kateheti, ki učimo verouk smo cepljeni. Več informacij o razporedu dejavnosti poglej v razporedu svetih maš.

 

 

 

 

Male novice:

Karitas - misijoni: ╬ Peru: 21. aprila so neznanci pri obalnem mestu Nuevo Chimbote z mačetami prebodli 50-letno italijansko laično misijonarko Nadio De Murari.  Umrla je v bolnici Limi. Vodila je 6 vrtcev in osnovno šolo. ╬ Kenija: Predsednik društva katoliških zdravnikov, ki je javno nasprotoval cepljenju proti koronavirusu je 29. aprila umrl zaradi covid-19. ╬ Haiti: Ugrabitelji so izpustili še preostali del skupine 5 duhovnikov, 2 sester in 3 laikov, ugrabljenih 11. aprila, za katere so zahtevali milijon dolarjev. ╬ Mariborska Karitas: 22. aprila je škofijska karitas Maribor odposlala  kontingent s 4 tone humanitarne pomoči v Aleksinac, ki je sestrinska Mariborske karitas. V ta namen v škofiji Maribor  že več let poteka akcije Ne pozabimo. ╬ Verski tednik DRUŽINA je izpolnila 70 let izhajanja.

 

 

 

»Marija – vse k tebi hiti«

 

Tako bomo zopet prepevali v lepi Marijini pesmi, ko bomo brali šmarnice. Mesec maj je Marijin mesec. Letos bomo brali šmarnice z zanimivim naslovom: K Mariji na izlet.

 

Mnogim vernikom je epidemija prekrižala načrte za potovanje na počitnice in dopust. Šmarnice nas vabijo, da spoznamo trideset Marijinih božjih poti in jih v krogu družine tudi obiščemo. Niso namenjene le otrokom, ampak so namenjene celi družini.

Desetletna Metka in Tomaž nagovarjata predvsem mlajše bratce in sestrice, seveda pa vse poslušalce.

Preživeti čas v družini je največja popotnica otrokom za življenje. Preživeti čas na poti k Mariji, pa je veliko bogastvo, ki ga otroci gotovo ne bodo nikoli pozabili. Pojdimo letos k Mariji na izlet.

 

 

 

 

 

»Pojte Gospodu novo pesem, njegovo hvalnico v zborih zvestih!

(Ps 149,1)

 

Vedno bolj se bliža dan, ko bomo morali Gospodu zapeti 'novo pesem.' Kdo? Mi verniki naše župnije sv. Družina v Kidričevem. Kdo lahko poje novo pesem? Novi človek.

 

Epidemija nas je zaznamovala. Poteklo je veliko časa, ko se nismo mogli zbirati okrog našega župnijskega oltarja. Kljub temu lahko občudujemo naše vernike. Ves čas so mnogi izpovedovali vero, če tudi na drugačen način. To se je še posebej pokazalo ob prazniku velike noči, ko smo obhajali cvetno nedeljo in veliko soboto, ko nam je znajdljivost pripomogla, da smo se udeležili blagoslova zelenja ter svete maše, kakor tudi blagoslova jedil na veliko soboto. Občudujemo skupine raznašalcev Župnijskih oznanil, spremljanje svete maše preko spleta, urejanje ter vzdrževanje cerkve, župnišča in župnijskega okolja. Občudujemo veroučence, ki so v veliki meri spremljali verouk na daljavo, reševali doma veroučne domače naloge in se vključevali v veroučne župnijske akcije. To je lepo spričevalo vernikov naše župnije. Naredili smo vse, kar so nam razmere omogočale. 

 

Kaj pa sedaj?

Ko o tem razglabljam se vračam v čas, ko sem bil misijonar. Ko sem prišel v misijonsko deželo, sem sedel visoko na 'prestolu' svojih želja in zamisli. A kmalu sem moral splezati iz tega 'prestola' in zaživeti realno versko življenje ljudi, kamor sem bil poslan. Nekateri 'novi' tega niso zmogli. Bil je slučaj, da je misijonar prispel do Kinšase in ko je videl, kam je prišel, je kupil vozovnico za nazaj in se vrnil v domovino (Poljsko). Imeli smo tudi misijonarke, ki se nikakor niso mogle vživeti v misijonsko okolje in so se po dobrem mesecu vrnile

 

 

Čas epidemije je gotovo čas, da spoznamo dejansko versko stanje župnije. Zapeli bomo 'novo pesem'. A moramo biti pripravljeni, da nas bo manj pevcev, ki se nam bodo v nedeljah in praznikih pridružili. Nova pesem bo od nas pričakovala posluh za molitev, mašo, sprejemanje zakramentov …, kratko rečeno, poglobljeno krščansko življenje, bolj učeno povedano: »Pevci s posluhom za 'novo pesem' bodo morali pokazati osebno vero.«

Se tega bojimo?

 

Vabim vernike župnije Sv. Družine in vse, ki se nam želite  pridružiti, da zapojemo novo pesem, kot novi ljudje.

Župnik

 

 

 

Vprašanje glede maše v naši cerkvi /poslano na mail RKC/

 

Pozdravljeni!

V naši župniji si ne znamo natančno razložiti, koliko je lahko prisotnih oseb pri sveti maši.

Ob upoštevanju kriterija, da je lahko na 30 m2 ena družina oz. člani skupnega gospodinjstva, bi bilo v naši cerkvi lahko prisotnih 8 posameznikov / gospodinjstev.

Primer - k sveti maši pridejo člani istega gospodinjstva, kjer so od vsakega gospodinjstva 4 verniki. Torej 32 oseb.

Vprašanje: Ali je dovoljeno, da je pri bogoslužju istočasno 32 oseb – 8 gospodinjstev?

Hvala za vaša pojasnila. Vse dobro

 

Odgovor Slovenske škofovske konference

Spoštovani

hvala za poslano vprašanje. Za omenjeni primer 32 oseb (8 gospodinjstev po 4 člane) je potrebno, da je zagotovljena razdalja med osebami, ki niso iz istega gospodinjstva, najmanj 1.5 metra (ob upoštevanju nošnje mask, seveda). Lep pozdrav, Dr. Tadej Jakopič, Tiskovni predstavnik SŠK

 

Do 17. maja bomo pri nas imeli svete maše, kot je napovedano v oznanilih in verouk preko spleta na daljavo. Prvo obhajilo in birma zaenkrat še nista dovoljena. Ko bomo imeli več informacij, bomo starše prvo obhajancev in birmancev obvestili. Pred sprejemom teh dveh zakramentov bomo imeli tudi srečanja v živo.  Priprava bo potekala po navodilih nadškofa, kjer je poudarjeno srečanje ne le s prvoobhajanci ali birmanci, ampak tudi s starši in botri oziroma s celo družino.

 

 

S podobnim vprašanjem glede verouka v župnišču in obiska maš za družine smo se obrnili tudi na voditeljico SKK Maribor, gospo Sonjo Topler,  ki je na zastavljeno vprašanje poslala sledeči odgovor:

 

Glede vašega prvega vprašanja se bom še natančneje pozanimala, kako je z združevanjem različnih oddelkov. V zadnjih navodilih SŠK glede tega ni zapisanih nobenih omejitev, razen razdalje 1,5 m. Takoj ko dobim odgovor, vam ga posredujem.

 

Za število ljudi pri maši pa trenutno velja omejitev, ki je odvisna od epidemiološke slike posamezne regije, in sicer glede na velikost cerkve, seveda pa z upoštevanjem drugih že znanih ukrepov (razdalja, razkuževanje, maske). Če se nahajate v statističnih regijah Podravska, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija, Gorenjska in Primorsko-notranjska, se število oseb pri verskih obredih v zaprtih prostorih omeji na enega udeleženca oz. člana istega gospodinjstva (družino) na 30 kvadratnih metrov. Če pa se nahajate v statističnih regijah Pomurska, Koroška, Osrednjeslovenska, Goriška in Obalno-kraška, pa se število oseb pri verskih obredih v zaprtih prostorih omeji na enega udeleženca oz. člana istega gospodinjstva (družino) na 20 kvadratnih metrov.

 

 

 

 

 

K MARIJI NA IZLET

Šmarnice

 

Kot vsako leto bomo tudi letos v mesecu maju prebirali šmarnice. Brali bomo iz knjige, ki nosijo naslov »K Mariji na izlet«. Zgodbe so napisane za otroke, gotovo bomo pa tudi odrasli izvedeli marsikaj zanimivega, morda tudi kaj, kar do sedaj nismo vedeli – se pa ob branju kar ponujajo ideje za »potepanje« po naši lepi Sloveniji, zaenkrat samo s pomočjo zgodb, morda pa bo v poletnih počitnicah korona »ukročena« in nanese prilika, da se na kakšnem izletu ustavimo tudi pri Mariji.

Šmarnice bomo vsaj v prvi teden prebirali preko spleta ob 18. uri /kasneje, če bo dovoljeno zbiranje večjega števila ljudi, bomo imeli šmarnice za župniščem – pod akacijami/. Šmarnicam lahko prisluhnete tudi kasneje preko spletne strani župnije veroučenci bodo vsakodnevno po prebranih šmarnicah dobili povezavo na njihov mail.

In še vprašanje – kdo bo bral

Šmarnice so namenjene družinam, zato tudi vabimo, da se jih udeležite družine. Ko se družina prijavi, /lahko tudi dva ali več sošolcev iz istega razreda/, vam bomo poslali šmarnično branje za dan, za katerega ste se prijavili, vi pa potem sami določite, kdo bo kaj bral. Prijavite se Cvetki Bračun, gsm 040 609 353 ali na župnijski mail sveta.druzina.kidricevo@gmail.com

 

 

 

 

Male novice:

• Celje: Sveti oče Frančišek je 5. marca 2021 imenoval za celjskega škofa msgr. dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije, ki je bil do takrat profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Škofovsko posvečenje bo sprejel 30. maja 2021 v celjski stolnici.

 

• Vatikan:  Benedikt XVI je 16. aprila praznoval 94 rojstni dan. ⚫   Papež Frančišek je 18. aprila pri opoldanski molitvi povedal: »Krščanstva na daljavo ni! Ljubezen zahteva bližino, stik in podelitev življenja. Gledati, dotakniti se in jesti skupaj so tri dejanja, ki  prinašajo veselje pravega srečanja z živim Kristusom.« Prenašanja svete maše 'na daljavo' so škofje dovolili le zaradi nujnih ukrepov za zajezitev koronavirusa. To bo tako dolgo, dokler bo ta izredna situacija trajala. ⚫ Na nedeljo dobrega pastirja je papež Frančišek v baziliki sv. Petra devetim diakonom podelil mašniško posvečenje. ⚫ Med tem, ko v Evropi in Ameriki število duhovniških poklicev upada, narašča v misijonskih pokrajinah Azije in Afrike. ⚫ Ob začetku islamskega postnega meseca ramadana je predsednik Papeškega sveta za medverski dialog 16. aprila objavil voščilo vsem muslimanom.

 

• Misijoni - Karitas: Mozambik: UNICEF je 15. aprila razglasil nevarnost humanitarne katastrofe: 700. 000 beguncev je v zadnjih treh letih zbežalo pred nasiljem v pokrajini Cabo Delgado na severu države. Škofijska Karitas v Pambi oskrbuje 40.000 družin. Sestra Zvonka Mikec, misijonarka v tej deželi sporoča, da s pomočjo Misijonskega središča Slovenije poskušajo vsaj delno lajšati predvsem lakoto neštetih. ⚫ Etiopija: OZN sporoča, da v pokrajini Tograj, kjer naj bi bilo približno milijon beguncev,  so le-ti začeli umirati od lakote.   ⚫   Venezuela: Naša misijonarka Andreja Godnič, ki deluje med revnimi in velikokrat lačnimi otroki, se zahvaljuje Slovenski karitas, Radiju Ognjišče, reviji Mavrica in Sobotni iskrici za dobrodelno akcijo. Z darom za 109 loncev juhe bo lahko nahranila revne, predvsem otroke. Vsak lonec bo nahranil 250 ljudi.

 

• Ljubljana: 19. aprila 2021 je predsednik vlade Republike Janez Janša sprejel na delavni obisk člane Slovenske škofovske konference. Pogovor je potekal o ukrepih epidemije, o pripravah praznovanja 30-obletnice samostojnosti naše države in predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. 

 

• Beograd: Zbor Srbske pravoslavne cerkve (SPC) je za 46. patriarha izvolil zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirija Perića. Cerkev na Slovenskem se je njegove izvolitve razveselila. Novo izvoljeni patriarh je od nekdaj v prijateljskih povezavah s slovenskimi škofi. 14. aprila je sprejel katoliškega beograjskega nadškofa msgr. Stanislava Hočevarja, ki mu je za izvolitev čestital.

 

Novice so povzete iz slovenskega verskega katoliškega tednika Družina.

 

 

 

Res je vstal

in pojde v Galilejo

 

Z veseljem smo pričakovali praznovanje največjega dogodka v zgodovini sveta: vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Četudi se ni vse izteklo tako, kakor smo načrtovali, je velika noč bila velika obogatitev za vernike naše župnije.

Nismo mogli izraziti praznovanja na zunaj z udeležbo obredov in svetih maš. Praznik smo praznovali v globini naših duš. Sveto mašo smo obhajali vsak dan. Prenašali smo

jo na daljavo. Ne, ne moremo reči na daljavo, saj smo vedno bili združeni. Res je med župljani in župnijskim oltarju bila razdalja, vendar smo bili povezani v eno celoto. Naš računalnik je vedno beležil vašo udeležbo svete maše.

Posebej so doživeli veliko noč otroci in njihove družine. Skoraj ne moremo verjeti, da je toliko križev narejenih in zapičenih v stiropor poleg velikega križa pred vhodom v cerkev z napisom:

'Jezus, zahvaljujem se ti

za tvojo ljubezen,

ki si mi jo izkazal

s svojo smrtjo na križu'.

 

Prav prisrčno je bilo videti, kako so otroci zbirali palčice in jih izročali ateju, da jih poveže v križ. Ko je ati še pritrdil listič z napisom zahvale Jezusu in imenom, so otroci ponosno zapičili svoj križ.

 

Tudi že poznana akcija 'DA JEZUSA NE BO PIKALO' je pomembna. V cerkvi smo postavili križ, ki ga otroci vsako leto nesejo pri otroškem križevem potu, kar letos ni bilo mogoče, in poleg smo postavili stiropor. Ko so otroci s starši vstopili v cerkev, da pozdravijo Jezusa v tabernaklju, so odlomili en trn in ga zapilili v stiropor pod križem. Svoje odlomljeno trnje so označili z lističem, kjer so napisali svoje ime.

 

Največje veselje so gotovo presmeci. Starejši možje in gospe naše župnije so pripravili za vsak razred 1,5 m visok presmec. Otroci so nanj obesili trakce, kamor so napisali svoje ime.

Verouku otroci sledijo na daljavo. Doma rešujejo naloge in so za veliko noč prinesli veroučne delovne zvezke, da smo jih kateheti pregledali. Prinesli so tudi liturgične zvezke, kjer so zapisali s katerega spleta oziroma katerega televizijskega programa so v nedeljah spremljali sveto mašo. Ko so prinesli zvezke, so tudi opravili velikonočno spoved.

Pravo doživetje je bilo obhajanje cvetne nedelje. Na dvorišču pred cerkvijo se je zbralo okrog sto avtomobilov. Sveto mašo in blagoslov zelenja so navzoče družine spremljale iz svojih avtomobilov. Dogodek je pomemben  tudi zato, ker je bila v avtomobilu zbrana vsa družina. Oltar smo postavili na cerkvene stopnice. Župnik se je sprehodil med avtomobili in blagoslavljal zelenje ter presmece.

 

Na enak način smo blagoslovili velikonočna jedila. Nekateri so želeli blagosloviti jedila sami - doma, zato so bile v cerkvi na razpolago stekleničke z blagoslovljeno vodo in tudi kadilo. K blagoslovu k cerkvi je pripeljalo nad devetdeset avtomobilov. Ostali obredi velikonočnega tridnevja so potekali preko spleta.

 

Ko so žene prišle k grobu, jim je angel naroči: ''Povejte apostolom, naj gredo v Galilejo, tam se bomo srečali« (prim. Mt 28,10).

V Galileji so apostoli imeli svoje družine, čolne in svoja opravila. Bistvo vstajenja ni zrenje v prazen grob, ampak srečevanje vstalega Jezusa v vsakdanjem življenju. Z Njim je treba biti pri vsakem delu.

Tudi mi pojdimo z Vstalim v ''našo Galilejo''- v družine in k našim opravilom s poslanstvom oznanjati Vstalega Jezusa.

 

 

 

 

 

 

"Delajte, zganite se, verujte,

prizadevajte si, upajte,

kličite k njemu

iz vsega svojega srca.

In brez dvoma boste videli

čudovite stvari!"

(sv. Angela Merici)

 

 

Teden molitve za duhovne poklice od 18 do 25. aprila 2021

Letos ima ta teden molitve geslo PRIPADAJ, IŠČI, ODLOČI.

V duhovniški poklic kriče Bog. Sveto pismo pravi:  »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane« (Jn 15,16). Toda vsak poklic zraste v sredi ljudi, ki ga usmerjajo, spodbujajo in podpirajo, tako tudi duhovniški poklic. Sveto pismo pravi: » Vsak véliki duhovnik je vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist glede tega, kar se nanaša na Boga: da daruje daritve in žrtve za grehe« (Heb 5,1). Duhovni poklic zraste v družini, občestvu vernikov in vernikih krajevne cerkve.

 

Naša molitev bo pripomogla, da bodo mladi čutili PRIPADNOST Cerkvi, ISKALI, ali jih morda Bog kliče v duhovniško službo in se zanjo ODLOČILI.

 

 

 

 

 

Mesec maj

 

Vsako napovedovanje pastoralnega dela v župniji je v tem času nehvaležno, zaradi spreminjanja omejitev zaradi epidemije. Gotovo pa bomo tudi letos poiskali ustrezni način obhajanja priljubljene Marijine pobožnosti, to je ŠMARNIC.

 

 

 

SŠK je sporočila: »Po vladnih napovedih, od ponedeljka, 12. aprila 2021, veljalo da se bodo lahko svete maše izvajale v skladu z določilom 30 m2 na osebo oz. člane istega gospodinjstva. V kolikor je površina verskega objekta manjša od 30 m2 je kljub temu lahko pri sveti maši navzoča ena oseba oz. člani istega gospodinjstva (družina).« Zaenkrat je verouk še vedno na daljavo.

Obenem škofje pozivajo duhovnike, redovnice, redovnike in vernike, da upoštevajo vse vladne ukrepe in priporočila NIJZ za zaščito zdravja in omejitev epidemije.

 

 

 

Zakorakali smo v veliki teden, ki se je začel s cvetno nedeljo in smo jo, čeprav drugače kot smo bili vajeni (zaradi izrednih razmer COVID-19), kot prejšnja leta obhajali zelo slovesno.

 

Slovenski škofje so nam poslali navodila za obhajanje velikonočnega tridnevja in velike noči – del objavljamo V skladu z vladnim odlokom škofje podajamo naslednja navodila: Svete maše z udeležbo ljudstva so do nadaljnjega odpovedane. Cerkve ostanejo odprte za osebno molitev vernikov, individualni prejem svetega obhajila in zakrament svete spovedi. Duhovniki naj vernikom omogočijo dostop do blagoslovljene vode za domačo rabo.

2. Župnijska pisarna in drugi cerkveni uradi so lahko odprti za srečanje z eno osebo samo za nujne in neodložljive zadeve, ki jih ni mogoče urediti na daljavo.
3. Zaradi izrednih razmer naj verniki spremljajo neposredne prenose svetih maš in prazničnih bogoslužij po televiziji, radiu… iz krajevne stolnice. Posodobljen spored prenosov je na voljo na spletni strani Katoliške cerkve.
4. Škofje določamo, da duhovniki zvonijo ob običajnih urah tako med tednom kot ob nedeljah in praznikih. Na Veliko noč naj duhovniki zvonijo ob 8. uri zjutraj in s tem vernike povabijo k velikonočnemu zajtrku.

 

 

Veliki četrtek, 1.april

MAŠA ob 18. uri po spletu

Spominjamo se postavitve:

• Zakrament svete evharistije

Jezus je pri zadnji večerji, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Kristjani verujemo, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri - zakrament Božje ljubezni do ljudi. Jezus je tako navzoč med nami tudi danes pri vsaki daritvi svete maše.

• Zakrament sv. mašniškega posvečenja

Slavje zadnje večerje se spremeni v sporočilo apostolom. 'To delajte v moj spomin’.

Apostolom je naročil, naj oznanjajo evangelij in naj vsa ljudstva napravijo za njegove učence. Sveta maša je to, kar delamo v njegov spomin.

Danes so ti apostoli duhovniki, služabniki evangelija, ki je veselo oznanilo vstajenja.”

 

 

Veliki petek, 2. april

Ob 15. uri križev pot po spletu

OBREDI ob 18. uri po spletu

To je dan strogega posta. Spominjamo se Jezusovega trpljenja in smrti na križu.

Ta dan ni svete maše. Bogoslužje vsebuje:

5. Opravilo božje besede – premišljujemo Jezusovo trpljenje in v prošnjah molimo, da bi vsi ljudje sprejeli odrešenje.
5. Češčenje križa /letos zaradi izrednih razmer opustimo/ – častimo Jezusa, ki je za nas daroval svoje življenje.
5. Sveto obhajilo – prejmemo Jezusa, ki nas je odrešil – duhovno ali po maši v cerkvi.

 

 

Velika sobota, 3. april Kristjani obiskujemo božji grob in častimo Jezusa – cerkev bo ves dan odprta. Vabimo k obisku in prosimo, da upoštevate navodila za preprečevanje širjenja koronavirusa.   Škofje predlagajo, da si družine priskrbijo blagoslovljeno vodo (v naši cerkvi je na razpolago) in sami doma blagoslovijo jedila.       V naši župniji se bo mogoče udeležiti blagoslova jedil pred cerkvijo. Blagoslov bo potekal na način, kot smo obhajali cvetno nedeljo, kar pomeni, da se družine pripeljete pred cerkev z avtomobili in ostanete vseskozi v njih.

Blagoslovi, pri kapelah in na dvoriščih župljanov, ki so bili objavljeni v prejšnjih Župnijskih oznanilih odpadejo (navodila Slovenskih škofov).

 

 

 

Blagoslov jedil

na cerkvenem dvorišču

 

Gospod župnik bo na stopnicah pred cerkvijo zmolil blagoslove in se sprehodil med avtomobili ter blagoslovil jedila z blagoslovljeno vodo.

 

Blagoslovi bodo:

• ob 11. uri
• ob 13. uri
• ob 14. uri
• ob 15. uri
• po potrebi tudi ob 16. in 17. uri
• ob 17.30 po spletu

 

 

Velikonočna vigilija, 3. april

MAŠA ob 18. uri po spletu

Bogoslužje velikonočne vigilije vsebuje:

5. Slavje luči – duhovnik blagoslovi ogenj in prižge velikonočno svečo, ki je znamenje vstalega Kristusa, nato poslušamo velikonočno hvalnico.
5. Besedno bogoslužje – prisluhnili bomo odlomkom o čudovitih delih, ki jih je Bog storil za svoje ljudstvo.
5. Krstno bogoslužje – blagoslov vode, nato bomo vsi skupaj obnovili krstne obljube - prosimo, da si doma družine že pred mašo pripravite sveče .

 

 

VELIKA NOČ, 4. april

MAŠA ob 7. uri po spletu

Slavje bomo začeli ob 7. uri z veselim prepevanjem »ALELUJA«. Nato bo gospod župnik izpostavil »NAJSVETEJŠE«. V času do 7.30, ko se bo začela sveta maša se bo iz zvonika razlegalo veselo pritrkovanje, verniki pa bomo častili najsvetejše z desetko rožnega venca, ki jo bo zmolil g. župnik in z osebno molitvijo.

 

Z VSTAJENJEM je vse, kar je Jezus povedal pred smrtjo, zasijalo v novi luči.

 

Božja ljubezen je  močnejša od smrti.

Praznujemo in se veselimo KRISTUSOVEGA VSTAJENJA.

 

 

Blagoslovljene velikonočne praznike! Vstali Gospod naj vam deli svoj mir in optimizem za sprejemanje vsakdanjega življenja in pogumen pogled v prihodnost.

 

 

VELIKONOČNI PONEDELJEK

5. april   - MAŠA ob 8. uri po spletu

Na velikonočni ponedeljek se spominjamo srečanja Vstalega z učencema na poti v Emavs.

 

Cvetna nedelja

 

Sprememba

 

Poročila o epidemije in omejitvah se vedno spreminjajo. Glede na to nam tudi škofovska konferenca pošilja navodila oziroma predloge za obhajanje naših praznikov. Zadnja navodila smo prejeli v petek ponoči, 25.3.2021.

Po telefonu smo se s člani ŽPS dogovorili da naredimo novi program za obhajanje cvetne nedelje. Verjetno bodo za ostale praznike prišla nova navodila, ki jih bomo morali upoštevati. Drugi teden bomo izdali zgibanko, kakor vsako leto, kjer bo napisano več o praznovanju velikega tedna v naši župniji.

 

 

Pismo Dr. Tadeja Strehoveca
Generalnega tajnika SŠK

 

Od petka, 26. marca, so dovoljena bogoslužja na prostem

25.3.2021 Slovenija COVID19

V četrtek, 25. marca 2021, je bila v Uradnem listu RS št. 43/2021 objavljena novela Odloka o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji, ki bo začela veljati v petek, 26. marca 2021, in bo predvidoma (če ne bo kako drugače razveljavljena) veljala in se uporabljala do petka, 2. aprila 2021.

Dovoljena so bogoslužja na prostem, pri čemer je potrebno zagotoviti najmanj 10 kvadratnih metrov prostora na enega udeleženca (oz. za vse udeležence iz istega gospodinjstva). 

Če se lahko na prostem zagotovi minimalno dva metra varnostne razdalje med udeleženci oz. med člani različnih gospodinjstev, uporaba mask ni nujno potrebna, še vedno pa je priporočljiva glede na slabe epidemiološke razmere.

 

 

 

 

Načrt praznovanja v naši župniji

 

• Ob 8. uri bomo imeli sveto mašo po spletu s preprostim vstopom (brez blagoslova zelenja),

 

• ob 10. uri blagoslov zelenja in sveta maša na prostem.

 

• Na stopnicah pred vhodom v cerkev bomo postavili oltar in pripravili ozvočenje,

 

• Starejši ljudje oziroma ljudje, ki pridejo k maši brez avtomobilskega prevoza, se bodo lahko udeležili svete maše v cerkvi, ki bo ozvočena. Sedeži v cerkvi so označeni oziroma razporejeni na razdalji 1,5 m. Glede na velikost cerkve je pripravljeno dovolj sedežev. Prosimo, da vsi upoštevate pravila razdalje in razkuževanja pri vstopu v cerkveni prostor.

 

• Ostale prosimo, da se vključite v sveto bogoslužje iz svojih avtomobilov. Na naši parceli pred cerkvijo je dovolj prostora za parkiranje. Vsa družina naj ostane v avtomobilu in spremlja obrede preko odprtega okna avtomobila. Sveta maša bo ozvočena.

 

• Župnik bo blagoslovil zelenje. Ostanite v avtomobilu, saj se bo župnik sprehodil med avtomobili.

 

• Sveto obhajilo bomo delili na koncu svete maše oziroma po sveti maši v cerkvi pri oltarju. Pri prihajanju v cerkev si nadenete masko, razkužite roke in upoštevate razdaljo. Prihajate skozi glavna in odhajate skozi stranska vrata.

 

 

 

 

 

 

»Bodi pogumen in hrabro se bojujva ……

GOSPOD pa naj stori,

kar je dobro v njegovih očeh!«

(2 sam 10,12)

 

Približali smo se našim največjim praznikom. Praznovanje bo tudi letos, žal že drugo leto, omejeno. To pa naj ne 'omeji' našega duhovnega veselja ob Kristusovem vstajenju. Praznovanje verskih skrivnosti v velikem tednu, so bistvo naše vere. Apostol Pavel pravi: »Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih… Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15, 17.20).

 

 

Kako bomo letos praznovali?

 

Da bi omogočili čim lepše praznovanje, obenem pa upoštevali predpise NIJZ in naše škofovske konferenca, smo se 18. marca letos sestali člani ŽPS ter začrtali okvirni program letošnjega praznovanja. Navodila škofovske konference še vedno prihajajo. Gotovo jih bomo upoštevali, kolikor pa poznamo trenutno situacijo, večjih sprememb ne bo.

Pismo škofovske konference

 

Od sobote naprej se lahko darujejo sv. maše v manjših cerkvah v navzočnosti do deset vernikov ter izvaja župnijska kateheza (verouk)

19.3.2021 Slovenija COVID19, SŠK, Zdravje, Kateheza

Vlada R. Slovenije je v Odloku o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/2021 z dne 18. 3. 2021) dovolila izvajanje verouka od sobote, 20. marca 2021, pod pogojem, da osebe, ki izvajajo verouk, enkrat tedensko opravijo testiranje na virus SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi ali z metodo verižne reakcije s polimerazo (test PCR), pri čemer lahko verouk opravljajo le tiste osebe, ki imajo negativni rezultat testa. 

Izjeme od testiranja:

• so tisti, ki imajo dokazilo o cepljenju zoper COVID-19, s katerim dokazujejo, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni ali proizvajalca Moderna najmanj 14 dni, oziroma od prejema prvega odmerka cepiva proizvajalca AstraZeneca najmanj 21 dni. 
• tisti, ki imajo dokazilo o pozitivnem rezultatu testa PCR ali testa HAG, ki je starejši od 21 dni, vendar ne starejši od šest mesecev, 
• tisti, ki imajo potrdilo zdravnika, da so preboleli COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev. 

 

SŠK dovoli izvajanje verouka “v živo” pod naslednjimi pogoji:

1. Vsi udeleženci (kateheti in katehiziranci) morajo biti zdravi in brez simptomov okužbe dihal ali prehlada.
2. Osebe, ki izvajajo versko oziroma duhovno vzgojo in izobraževanje (katehistinje, katehisti, duhovniki) morajo imeti negativen test na virus SARS-CoV-2. Katehisti se morajo testirati redno enkrat tedensko oziroma pred samo izvedbo izobraževanja, če le to izvajajo občasno, na virus SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi ali s t. i. testom PCR.
3. Vsi udeleženci (kateheti in otroci) morajo ves čas upoštevati osnovna higienska priporočila in preventivne ukrepe: ohranjanje socialne distance vsaj 1,5 m, nositi zaščitne maske ter ob vstopu v objekt si morajo razkužiti roke.
4. Pred vsakim pričetkom srečanja in po njem ter med posameznimi srečanji je treba prostore temeljito prezračiti (vsa okna in vrata v učilnici odprta na stežaj).
5. Potrebno je voditi listo prisotnosti.

Kjer ni možno upoštevati vseh naštetih določil, se kateheza (verouk) še vedno izvaja samo na daljavo.

Glede darovanja svetih maš v manjših cerkvah (manjših od 300 m2) velja, da je v skladu z Odlokom (Uradni list RS, št. 40/2021 z dne 18. 3. 2021) možno maševati v navzočnosti do 10 vernikov, če je med njimi mogoče zagotoviti medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra (izjema so osebe iz skupnega gospodinjstva) in ob upoštevanju splošnih ukrepov NIJZ (nošnja mask, razkuževanje rok, prezračevanje itd.).

Dr. Tadej Strehovec
Generalni tajnik SŠK

 

 

Praznovanje v naši župniji

Zapisnik seje ŽPS, ki je bila 18. marca 2021 v prostorih Svete Družine v Zvezdni dolini.

 

Prisotni: Anton Pačnik – župnik, Drago Horvat, Urška Novak, Tomo Premužić, Danica Skok, Anica Zobić, Vida Komljenović in Cvetka Bračun.

Opravičili so se: Marija Škafar in Marija Jančec.

Ostali člani ŽPS neopravičeno odsotni.

 

Glavna tema razprave je bilo praznovanje cvetne nedelje, velikonočnega tridnevja in seveda praznovanje velike noči.

 

Kot prvo je bilo poudarjeno, da je potrebno upoštevati navodila Slovenske škofovske konference in navodila NIJZ, to pa pomeni

 

NOŠENJE ZAŠČITNIH MASK,

RAZKUŽEVANJE ROK OB VSTOPU V CERKEV in

VZDRŽEVANJE MEDSEBOJNE RAZDALJE VSAJ 1,5 M.

 

Po končanih svetih mašah oz. obredih, se ni dovoljeno družiti in tako zadrževati v cerkvi, prav tako pa tudi ne zunaj cerkve.

 

 

CVETNA NEDELJA

Tudi letos so nam s primorske poslali oljčne vejice in so na razpolago v avli pred cerkvijo. Vzamete jih lahko zastonj.

 

Krašenje presmecev pred župniščem

V tednu pred cvetno nedeljo bodo člani ŽPS /Drago Horvat, Tomo Premužič in Anica Zobić/ poskrbeli za pripravo in postavitev presmecev pred župniščem.

Pred župniščem bo postavljen en veliki presmec in 8 manjših za veroučence, ki jih bodo tudi letos krasili sami. Navodila za krašenje bodo dobili pri verouku. Bo pa letos postavljen še en presmec dodatno, za družine s predšolskimi otroki. Tudi oni so lepo vabljeni, da se nam pri pripravi na praznovanje cvetne nedelje pridružijo.

 

Sobota, 27.3.2021

Ker je zaradi COVID-19 prepovedano zbiranje in druženje bodo veroučenci s svojimi družinami prihajali krasit presmece posamič v soboto, 27. marca čez cel dan - od jutra do večera. Presmece bodo veroučenci krasili po razredih, kot smo to delali v prejšnjih letih. V avli pred cerkvijo bodo pripravljeni trakovi za presmece, ki jih bodo veroučenci sami zvezali skupaj, napisali svoje ime in trak obesili na presmec svojega razreda.

Letos bomo postavili dodatno še en presmec, ki bo namenjen za krašenje za družine s predšolskimi otroki.

 

V soboto. 27.3.2021 bo gospod župnik cel dan na razpolago za sveto spoved – za veroučence, ki spovedi še niso opravili in za vse odrasle vernike.

Glede blagoslova zelenja smo se pa dogovorili, da istočasno, ko otroci prihajajo krasit presmece po razredih že prinašajo tudi svoje presmece,  na katere že doma napišejo listič s svojim imenom in jih odložijo v cerkvi.

 

Svete maše:

Sveta maša bo ob 8.00, ki jo bomo penašali preko spleta. Pri tej sveti maši bo župnik blagoslovil pesmece.

Ob 10. uri bo sveta maša v cerkvi s prisotnostjo vernikov – ob upoštevanju navodil Slovenske škofovske konference (SŠK) in NIJZ.

 

 

 

 

VELIKI ČETRTEK

Sveta maša ob 18. uri

Oljska gora - za postavitev poskrbi gospa Vida Komljenović.

Božji grob – za postavitev poskrbita Vlado in Miran Bračun, za okrasitev gospa Vida Komljenović.

Sveta maša bo za člane Župnijske karitas in za gospe, ki pomagajo pri razdeljevanju pomoči, ki jo Karitas prejema od EU.

 

 

VELIKI PETEK

Obredi velikega petka se začnejo s križevim potom ob 15.00 uri – prenos preko spleta. Sledilo bo bogoslužje in nato prenos Najsvetejšega v božji grob. Po obredih vse do večernih ur lahko verniki prihajajo /družine ali posamezniki/ k božjemu grobu,…

 

 

VELIKA SOBOTA

Blagoslov jedi – zaradi preprečevanja širjenja COVID-19, naprošamo vernike, da se blagoslova udeleži le ena oseba iz gospodinjstva in da upoštevajo navodila SŠK in NIJZ ob prihodu na zbirno mesto za blagoslov.

 

Blagoslov jedil bo potekal po sledečem urniku:

Ob 11.00 uri v Industrijskem naselju pri Kužnerjevih - zunaj

Ob 11.30 za Njiverce vas pri Premužičevih – zunaj

Ob 12.00 za Njiverce vas pri kapeli

Ob 12.30 na stadionu za Novo naselje, Cesta v Njiverce in ulico ob gozdu

Ob 13.00 v Strnišču pri kapeli

Za naselje Kidričevo v župnijski cerkvi ob 15.00-17.00 ure.

Gospod župnik bo ves čas navzoč v cerkvi in kakor se bo zbralo 10 ljudi, bo opravil obred blagoslova.

 

Ob 18.00 se bo pričela velikonočna vigilija – po blagoslovu ognja in slavju luči se bo sveta maša nadaljevala v kapeli. Sveto mašo bomo prenašali preko spleta.                                    

 

 

VELIKA NOČ

Pritrkovalca v naši župniji bosta tudi letos Stanko in Mitja Novak iz Njiverc.

 

Ob 7. uri bo gospod župnik izpostavil Najsvetejše, sledila bo sveta maša v kapeli – prenos preko spleta.

 

Ob 9. uri bo sveta maša v župnijski cerkvi.

 

 

VELIKONOČNI PONEDELJEK

Sveta maša ob 8. uri - prenos preko spleta

 

ob 9. uri - bo maša v cerkvi z navzočnostjo vernikov.

Zapisala Cvetka Bračun

 

 

 

 

Marec

»Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan,
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem,«

 

tako duhovniki v postnem času v jutranjih hvalnicah vsak dan molimo. V času epidemije ta molitev še bolj iskreno prihaja iz src, ne le duhovnikom, temveč vsakemu verniku.

Zaradi negotove prihodnosti in spreminjanja določil, ne moremo narediti mesečnega sporeda maš oziroma dogodkov, ki jih objavljamo v oznanilih. Zato jih tiskamo dvakrat na mesec.

 

Maša je vsak dan v zimski kapeli, kjer župnik mašuje brez ljudstva ali v cerkvi, če to želijo naročniki mašnega namena. Za enkrat bomo v nedeljah ohranili dve maši: po spletu ob 8. uri in v cerkvi ob 9. uri. (Na drugo postno nedeljo je pri maši v cerkvi sodelovalo 8, preko spleta pa 52 vernikov). Od vodstva doma varovancev so sporočili: »Da naj z mašo v domu še počakamo.« V Kungoti pa bomo prvič po zaprtju imeli mašo v nedeljo, 14. marca ob 10:30.

 

Toda, »tvoj dan pride, Gospod,

ko vse na novo zacvete«

 

 

V tem upanju se kristjani pripravljamo na naš največji praznik. Ne moremo sprejeti, da bi praznik velike noči šel mimo nas in ne bi sprejeli božjih milosti, ki nam jih praznik prinaša.

 

Zajemajmo iz studencev milosti

 

Starejši smo morda bolj 'okorni' za digitalne povezave. Vendar nas epidemija sili, da se vsaj delno vključujemo v ta 'moderni' svet. Veliko naših vernikov spremlja nedeljsko mašo preko TV – prenosi so iz Maribora ali kakem drugem mediju. V tem času je to zelo pomembno. Poleg nedeljske maše  pa imamo veliko spodbud, predavanj in duhovnih vsebin po mnogih verskih medijih. Prav je, da se vključujemo in jih spremljamo.  Radio Ognjišče pripravlja radijski misijon od 21. do 28. marca, Exodus TV ima oddaje z izvrstnimi vsebinami. Vabi nas, da ne zamudimo duhovne devet dnevnice na čast sv. Jožefu, ki bo od 10. do 18. marca. Pravzaprav kljub težkim  razmeram smo bogato 'postreženi' z duhovnimi vsebinami.

 

Na praznik svetega Jožefa se začne teden družine, ki se konča na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca. V tem tednu bomo še bolj goreče molili za naše družine.   

 

PROŠNJA ZA STARŠE

 

Moj Bog, ki si nam dal zapoved,

da spoštujemo očeta in mater,

varuj moje starše, ki so mi tako ljubi,

in katerim, za tabo,

dolgujem svoje življenje

ter mnoge ugodnosti tu na zemlji.

 

Razgrni nadnje vsakovrstni

začasni in duhovni blagoslov,

obvaruj jih pred vsem hudim in jih

dolgo ohrani v moji bližini.

 

Pomagaj mi, da v njihovem delu

in njihovi skrbi najdem

prave smernice in oporo za vse moje

Življenje;

kakor tudi jaz naj njim izkažem

vso poslušnost in tolažbo,

ki jo pričakujejo od mene.

 

Uravnavaj njihovo nežnost in blagoslovi njihove želje

za mojo prihodnost,

da moja zemeljska hrepenenja

nikoli ne bodo zamajala večne sreče.

 

Okronaj Gospod svoje darove s tem,

da nekoč v nebesih združiš vse,

ki jih tukaj na zemlji krepijo mnoge vezi.

 

Marija, tebi izročam to molitev, sliši jo in s svojo priprošnjo

položi pred Boga. (www.prierespourlespetits.wordpress.co)

 

Sveta spoved

Ne glede na to, kako bomo obhajali veliko noč, smo verniki povabljeni, da izženemo iz našega 'templja' – naše duše - vse tisto, kar ne spada tja. Kakor je Jezus iz templja izgnal prodajalce in menjalce denarja in tako očistil svetišče nebeškega Očeta, v postnem času storimo tudi mi. Z grehom se oddaljujemo od  Kristusa, ki je novi tempelj. On pravi: »»Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil« (Jn 2, 19b), »On pa je govoril o templju svojega telesa« Jn 2,21). Pri krstu smo bili vcepljeni v Kristusa, postali smo udje njegovega skrivnostnega telesa. Apostol Pavel pravi: »Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase del telesa« (1 Kor 12,27).  Greh je nekaj osebnega. Razdira in je oddaljitev od Kristusa. Mali morda tudi večji grehi se vsak dan nabirajo v naših srcih, kot prah na svetost naše duše. Prah je potrebno vsaj od časa do časa počistiti. Cerkev nas k temu spodbuja, ko pravi: »Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu in vsaj v velikonočnem času sprejmi sveto Rešnje Telo.«

 

Pri nas po sveti maši, ali pred mašo, po želji, bo župnik na razpolago v spovednici. (Spovednica je zaščitena po pravilih NIJZ). Za otroke bo priložnost za spoved v soboto 20. marca ves dan. (Če nisem v

cerkvi, pozvonite v župnišču). Ker zaradi omejitve ne moremo pripraviti skupne priprave za sveto spoved, pač prihajajte posamično, ne v skupinah.

 

 

 

Verouk

Verouk se do nadaljnjega še vedno izvaja na daljavo

sob. -Tiskovni urad SŠK - 27. 02. 2021 22:05.

Slovenska škofovska konferenca sporoča, da se župnijska kateheza (verouk), kljub odprtju šol, do nadaljnjega še naprej izvaja na daljavo. Za izvajanje župnijske kateheze (verouka) je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje Vlade RS ter NIJZ, saj pri katehezi prihajajo otroci iz različnih razredov in šol in kar povečuje možnost okužbe. Župnike, katehistinje in katehiste bomo pravočasno obvestili o začetku izvajanja župnijske kateheze v razredu.

Pri nas verouk poteka preko spleta. Kateheti ga moramo spremljati. Otroci dodo do sobote / ali v soboto oddali delovne in liturgične zvezke, kakor so to naredili pred božičem. Ko bodo prinesli zvezke, lahko tudi opravijo sveto spoved.

 

 

 

 

Birmanci

 

Birmanci so domov po pošti dobili drugi zvezek priprave na sveto birmo, nadškofovo pismo z navodili in z vprašanji, ki jih bo nadškof postavljal, ko bo pred birmo prišel na srečanje. Nadškof pravi: »Otroci imajo vero, ki je kakor žerjavica. Priprava in zakrament svete birme jo mora 'razpihati'.

5. marca pa so z nadškofom in skupaj z birmanci ptujsko – ormoškega naddekanata preko zooma molili križev pot. Naši birmanci so brali deveto, deseto, enajsto in dvanajsto postajo.

 

 

 

 

Šterntalski križev pot

Letos bomo šterntalski križev pot lahko spremljali preko spleta, 10. marca ob 21. uri.

 

 

V naslednjih oznanili bomo razmišljali, kako bomo praznovali cvetno nedeljo, sveto tridnevje in veliko noč.

 

 

 

 

Verouk v naši župniji

 

Kot nam naročajo naši škofje, se kateheza v naši škofiji in seveda tudi v župniji do nadaljnjega izvaja preko spleta.

so se pa naši veroučenci, kljub temu, da se ne moremo srečevati kot družina ob oltarju, že vključili v pripravo na veliko noč.

Pridno že barvajo postne koledarje, ki smo jim jih poslali, nekateri so že večkrat obiskali Jezusa v naši cerkvi in ga počastili, mu povedali kaj lepega, se mu za kaj zahvalili, ga prosili ali pa so mu tudi kaj potožili.

Pred cerkvijo, kjer je postavljen križ, se že tudi zbirajo križi naših veroučencev, seveda pa čakamo, da jih bo še več in tako na simboličen način pokažemo, da smo Jezusu hvaležni za njegovo ljubezen, ki nam jo je skazal s svojo smrtjo na križu.

Pa še akcija »da Jezusa ne bo pikalo« - veroučenci so s svojo pridnostjo že polomili kar nekaj trnja, da Jezusa ne bo tako pikalo in trnje že pridno zbirajo na tabli pred oltarjem.

Cvetka B

 

 

 

Družina je mala Cerkev

 

Stavek 'Družina je mala Cerkev' ima danes v času krize prav poseben pomen. Ko pišemo Cerkev z veliko začetnico, mislimo na Cerkev, kot družbo. Ko pišemo cerkev z malo začetnico, pa mislimo na cerkev kot zgradbo, Božjo hišo, kjer se kristjani zbiramo k molitvi.

Tukaj želimo govoriti v Cerkvi, ki je živa verska skupnost v naših družinah. Verniki postanemo, se  versko vzgajamo, odraščamo, živimo kot verniki, v družini. V to življenje pa Cerkev kot župnija vstopa z zakramenti, nasveti, s spodbudami in z obhajanjem skupnih pobožnosti.

Zaradi časa v katerem živimo, zaradi omejitev, so mnoge aktivnosti s strani župnije onemogočene ali celo prepovedane. Ostane le moč vere in verskega življenja v krogu družine.

Ko župnija poskuša priskočiti na pomoč z raznimi spodbudami, smo vedno znova presenečeni nad vero, ki živi globoko v srcih naših župljanov. Gotovo je pravi poznavalec naših src le Bog. Razkrivajo pa jih dejanja, ko se mnogi odzivajo na spodbude župnije. Naša župnija je verna, mogoče drugače verna, morda manj tradicionalno verna, mogoče premalo verna, a vendar verna. Spodbuda evangelija: »Spreobrnite se in verujete evangeliju« (Mr 1,15b) je tudi za našo župnijo vedno klic k poglobljenemu verskemu življenju.

Ko smo veroučence pozvali, naj prinesejo veroučne učbenike, da jih kateheti pregledamo, je bil odziv zelo dober. Svojo smrečko v vežici so otroci čudovito okrasili z okraski, ki so jih izdelali doma. Hlevčke, ki smo jih pripravili z ovčko in Jezusškom, so odnesli domov, da so tako tudi doma postavili jaslice, morda svoje jaslice. Vse to nam pove, da mnogi želijo izraziti svojo vero, ki jo nosijo v svojih srcih. Gotovo je to povezava z župnijo, med nami, ki se v tem času ne moremo zbirati v naši župnijski cerkvi.

Za svetopisemski maraton se je pri voditeljici svetopisemske skupine  gospe M. Škafar prijavilo 10 bralcev, ki bodo po razporedu brali Sveto pismo doma.. Pri katehetinji gospe C. Bračun pa 64 bralcev, med njimi je 14 družin, kjer bo vsa družina, starši in otroci, brala Sveto pismo.

 

 

 

 

Svečnica

Kristus je naša velikonočna luč, ki razsvetljuje življenjsko pot vsakemu, ki hodi za njim. Ko na veliko soboto slavimo Kristusovo vstajenje, prižgemo svečo in jo v cerkvi postavimo pri oltarju oziroma po velikonočnih praznikih pri krstnem kamnu. Pri tej sveči prižigamo novo krščencem krstno svečo.

Svečnica je praznik, ko se spominjamo, ko je sveta družina prinesla dete Jezusa v tempelj. Pred Marijin kip bomo na dan praznovanja svečnice (7. februarja) prinesli svoje sveče, naše življenjske poti in prosili, da za nas pri svojem sinu Jezusu izprosi žarek svetlobe za naše življenjske poti.

Sveče so pripravljene v vežici pred vhodom v cerkev. Vanjo je vstavljena tudi molitev.

 

Seveda je prinašanje sveče simbolično dejanje, ki na zunaj pove, kar nosimo v srcu. Je molitev našega srca.

 

 

 

Postni čas

Na svetu je veliko ver. Vsaka vera ima svojo teologijo, tradicijo, običaje, obrede in morda lahko rečemo svojo folkloro. Tako brez dvoma tudi naša vera. Vendar je vseeno razlika med našo vero in drugimi verami. V naši veri sledimo temu, kar nam je Bog sam razodel oziroma Bogu, ki nas išče in se sklanja k nam. Poslal nam je pravzaprav svojega Sina, da nas popelje k njemu. Medtem ko v drugih verah vidimo veliko spoštovanja vrednih naporov, kako bi se človek lahko približal Bogu. Tako ima vsaka vera veliko prerokov, ustanoviteljev, navdihnjenih razsvetljencev in učiteljev.

Naša vera ne more biti daleč od iskanja človeškega srca. Vendar se mora vedno sklicavati na Boga, ki govori prvi, na Jezusa Kristusa, ki je Odrešenik za vse ljudi vseh časov. Jezus apostolom pravi: »Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi« (Jn 16,12). Odkrivanja novih stvari, danosti, novega načina življenja, novih kultur in navad, je torej klic, kako oznaniti Kristusa v teh novih razmerah in odkritjih.

Post v naši veri in v naši kulturi ima tudi posebno obeležje, ki je povezano s prehojeno potjo naše Cerkve. Nikoli ni bila in tudi danes ni toliko pomembna folklora, ki se je razvila okrog tega, kakor sama vsebina naše vere. Mogoče Covid – 19 tudi tukaj želi odpirati nove poti. Kaj ni to klic družinam, da starši in otroci poiščejo srčiko vsebine postnega časa? Včasih se zdi, da je folklora tako močno preplavila naše krščanske običaje in tudi cerkvene obrede, da so mnogi, ki imajo sebe za dobre vernike, zgubili pravo vsebino praznikov oziroma dogodkov v Cerkvi.

Folklora ima zelo velik pomen pri ohranjevanju narodne kulturne dediščine, vendar moramo vseeno folkloro ločiti od verskih dogajanj.

 

 

 

Pepelnica – začetek postnega časa

Kaj je pepelnica? »Dan, ko ne smemo jest mesa,« bodo otroci takoj odgovorili. Ali morda: »Dan, ko pokopljemo pusta, kurenta, …«. Je to res srčika naše pepelnice?

Vse vere poznajo post in v nekaterih se ga zelo strogo držijo. Post nas prevzgaja in pripravlja za naš največji praznik veliko noč. S postom želimo očistiti naše izrastke – viničje našega duhovnega življenja in življenje privezati na Kristusa, ki je naša opora.  

Kot obred imamo pepeljenje. Z blagoslovljenim pepelom se zaznamujemo čelo, ali pepel posujemo po glavi, v znamenje ponižnosti pred Bogom oziroma pripravljenosti, da bomo stopili na pot, ki nam jo  kaže Jezus z besedami:

»Spreobrnite se in verujete evangeliju« (Mr 1,15b).

 

Ker je naše druženje omejeno, bo župnik blagoslovil pepel, ki bo na voljo v cerkvi na oltarju. Zopet stopamo v krog DRUŽINA JE MALA CERKEV. Starši bodo sami izbrali pot pepeljenja. Gotovo pa ostane srčika pepelnice, začetek dogajanja 'odstranjevanja viničja' in življenja v polnosti s Kristusom.

 

 

 

 

 

Postna postava

Postni čas se začenja s pepelnico. Takrat je strogi post in zdržek od mesnih jedi. Drugi takšen post je na veliki petek. Sicer se v postnem času vsak petek kristjani postimo, to je, ne jemo mesnih jedi. Izjema so otroci do 14 oziroma 18 leta, bolniki in starejši od 60 let.

V postnem času bomo v naši župniji vsak petek po maši in nedeljo ob 18. uri namesto rožnega venca molili križev pot. 

 

 

 

Pepelenje v času pandemije

Ko duhovnik zmoli blagoslovno molitev nad pepelom in ga molče pokropi z blagoslovljeno vodo, obrnjen k ljudem enkrat samkrat za vse izreče formulo, kot je v Rimskem misalu: »Spreobrnite se in verujte evangeliju«, ali pa: »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš«.

Nato si duhovnik umije roke, nadene masko za zaščito nosu in ust, potem pa posuje s pepelom tiste, ki pristopijo, ali če je bolj primerno sam pristopi k tistim, ki stojijo na svojih mestih. Duhovnik vzame pepel in ga molče posuje na glavo vsakega.

 

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov, 12. januarja 2021.

 

Pri nas bo župnik na pepelnico blagoslovil pepel in pepelil navzoče po večerni maši, ki je vsak sicer večer ob 17. uri preko spleta. Nato bo blagoslovljen pepel ostal v cerkvi na oltarju z namenom, če bi se kdo želi pokrižat s tem pepelom in s tem potrditi svojo postno odločitev. Celoten obred lahko ponovimo do nedelje vsak večer in na 1. postno nedeljo, če bi kdo želel.

 

 

 

 

 

ŽPS nadaljuje svoje delo

Škofovska konferenca je volitve članov ŽPS, ki bi morale biti 2020 za praznik  svetega Jožefa, prestavila za nedoločen čas. Potrdila je člane sedanjega ŽPS do datuma, ko bo volitve mogoče izvesti.

V župniji se delo nadaljuje v okviru možnost glede na določila  Slovenske škofovske konference - za preprečevanje širjenja COVID-19. Redno imamo sveto mašo preko spleta, verouk preko spleta, Karitas pošilja čestitke ob rojstnem dnevu starejšim župljanom nad 70 let in ob prihodu hrane EU, le-to razdeli.

V župniji tudi vedno iščemo načine s katerimi bi spodbujali vernike k vztrajnosti v veri in praznovanju praznikov v domači družini.

 

Komisija za družine pa bo letos našil jubilantom za njihov praznik čestitala po Radio Ognjišče. Čestitka je naslednja:

 

 

Spoštovani diamantni poročeni. Letos obhajate 60 let svoje poroke.

Vi ste stebri naše župnije, saj s svojim vzgledom, ljubeznijo drug do drugega in vztrajnosti svoji obljubi zvestobe vsem  kažete pot lepega življenja.

 

Letos praznujete diamantno poroko:

Anton in Ana Zupanič

Ivan in Valica Beranič

Franc in Marija Wessbahar

Peter in Ivanka Kropec

***

Dragi zlatoporočenci.

50 let skupnega življenja vam je prineslo veliko lepega v življenju in morda tudi kak  težak dan. Korajžno ste roko v roki hodili po poti in danes se z vami veselimo vašega zlatega jubileja.

 

Letos praznujete zlato poroko:

Miran in Alojzija Lesjak

Rudi in Terezija Horvat

***

Srebro se sveti v jubileju

Alojza in Andreje Škvorc

***

 

Veselimo se z vami in vam želimo še naprej veliko zdravja in Božjega blagoslova.

 

ŽPS – komisija za družine in vsi župljani.

***

 

Če je mogoče bi predvajali čestitko 31. januarja. Prosimo, da nam sporočite uro, da bomo jubilante obvestili.

( Pesmi: 1. Marija skoz' življenje - 2.  Kam le čas beži – Štirje kovači)

 

 

 

»Ne bom umrl, ne, živel bom in pripovedoval o GOSPODOVIH delih«

(Ps 118,17).

 

Omejitve zaradi Corone-19 nam narekuje popolnoma drugačen način življenja naše župnijske skupnosti. Vsi pričakujemo, da se bo kmalu vrnilo življenje, kjer bomo lahko sproščeno opravljali naše delo. Vendar ne smemo pozabiti na naše 'uspehe' tudi v tej izredni situaciji. Presenečeni smo na nekatera dejanja, ki so potekala v tem času. Veselje nad njimi, naj nas navdaja s pogumom za delo v prihodnje.

 

Svete maše prenašamo preko spleta. Ko gledam spremljanje maše zadnje nedelje (Kristusovega krsta), vidim, da je mašo spremljalo 49 vernikov in soboto zvečer družinsko sveto mašo 27 družin oziroma otrok. Prišteti moramo tudi tiste, recimo starejše, ki  moderne tehnologije ne uporabljajo in sveto mašo raje spremljajo preko TV. Prejemanja obhajila po maši je pri nas malo.

Razumem, saj je naša cerkev kar precej oddaljena od naselja. Za starejše ljudi je to gotovo težje izvedljivo.

 

Moram pa poudariti razliko takšne maše in seveda prejema duhovnega svetega obhajila od maše, ko se kristjani zberemo k obhajanju svete evharistije.  Maša je 'lomljenje kruha' je srečanje med kristjani in z Bogom. V tem času, ko se ne moremo 'družiti', to ni mogoče. Zato te svete maše in obhajila primerjam z našim vsakdanjim življenjem. Tisti, ki smo služili vojaški rok daleč od doma, ali smo bili v tujini, pa tudi tisti, ki smo živeli v internatih, dobro vemo, kaj je pomenilo pismo od doma. Umaknili smo se od družbe in v miru prebrali pismo domačih.

 

Vsekakor pa je bilo drugače, ko smo stopili skozi domača vrata in objeli mamo, očeta, brate, sestre in druge domače.  V tej primerjavi je sveta maša 'na daljavo' in duhovno obhajilo le pismo, ki smo ga veseli in gotovo nas je vesel tudi Bog. Bo pa vse drugače, ko bomo zopet stopili skozi vrata hiše božje, se srečali z Jezusom pri obhajilu in našimi verniki ter Bogu zapeli: »Hvala večnemu Bogu«.

 

Verouk poučujemo 'na daljavo'. V božičnem času smo kateheti pregledali zvezke veroučencev.

Presenečeni smo. So res posamezniki, ki so bolj zaspani, večina pa zelo dobro sodeluje.

 

Iznenadili pa so nas otroci letos z izredno lepo okrašenim božičnim drevesom v avli pred cerkvenimi vrati. Prinašali so okraske, ki so jih doma sami naredili in jih obesili na

drevce. Na drevescu pa jih je čakala 'lizalka', ki so si jo lahko utrgali. Vse je potekalo brez druženja, prihajali so ali s starši ali sami. Obenem so vzeli za njih od katehetov pripravljeno štalico s kipcem Jezusa in ovčko, kar so navadno dobili pri otroški maši na božič pri blagoslovu. Pripravili smo 80 takšnih štalic in so vse našle prostor po domovih naših veroučencev in starejših vernikov.

 

K Jezusu v jaslicah so prinašali svoje darove »otroci za otroke«. Ko smo odprli njihove škatlice, smo našteli 127,68 €. Ta denar smo poslali na Misijonsko središče v Ljubljano in od tam bodo poslali svetemu očetu v Vatikan za najbolj potrebne  otroke po svetu.

So pa otroci prinesli še nekaj škatlic po tem, ko smo denar že nakazali, zato bomo še malo počakali, če še kdo kaj prinese in bomo tudi tega odposlali konec meseca.

 

Nabrali so tudi 105 € za naše slovenske misijonarje v akciji »koledniki«. Denar so prinašali posamično v pisarno. Tudi ta denar smo poslali na Misijonsko središče v Ljubljano. To je redna pot, da ta denar pride do misijonarjev.

 

Še bi lahko naštevali, pa se bomo osredotočili na to, kaj imamo v načrtu v prihodnjih dneh. 

 

Na predlog člana ŽPS gospoda Tomota Premužića, smo začeli zbirati denar za pomoč prizadetim družinam v potresu na Hrvaškem. Denar smo že poslali na Karitas Slovenija, ki ima povezave s Karitasi na Hrvaškem. Do danes smo zbrali 53,00 €. Z zbiranjem sredstev še nadaljujemo.

 

 

 

Sveta Družina, varuj nas

 

Da nas varuje Sveta Družina, se je v tem času zopet pokazalo. Vsi vemo, da položnice redno prihajajo kljub času koronavirusa, ko so cerkve zaprte. Nedeljskih nabirk ni. Država je poskrbela za pomoč »verskim uslužbencem« - to je za župnije, ki imajo zaposlene katehetinje in morajo vsak mesec iz župnijske blagajne nakazati njihovo plačo. Naša župnija nima zaposlenih katehetinj ali drugih uslužbencev, saj vsi delamo prostovoljno.  Nam torej ta pomoč države ne pripada.

 

Kako pa potem poravnavamo stroške? S pomočjo dobrih ljudi.

V tem času je prineslo svoje darove za vzdrževanje župnije v Kidričevem kar nekaj ljudi. Nekateri ne želijo, da objavim njihova imena, zato objavljam le datume njihovega prostovoljnega daru za cerkev.

Župnija se za darove zahvaljuje. Bog plačaj!

 

Datum	vsota
28.6. 2020	100,00 €
18.7. 2020	50,00 €
	600,00 €
2. 12. 2020	300,00 €
4. 12. 2020	50,00 €
5. 12. 2020	50,00 €
14. 12.2020	50.00 €
17.12.2020	20,00 €
20.12.2020	150,00 €
22.12. 2020	50,00 €
24.12.2020	100,00 €
24. 12. 2020	20,00 €
25.12. 2020	300,00 €
28. 12. 2020	400,00 €
29.12.2020	150,00 €
31.12.2020	100,00 €
6. 1. 2021	20,00 €

 

Dobili smo tudi nakazilo iz ekosklada – subvencijo za zamenjavo in posodobitev ogrevalnega sistema, ki smo ga s skupnimi močmi uspešno zaključili v letu 2020. Ta sredstva hranimo kot rezervo. Z njim bi radi začeli popravljati cerkev in župnišče, kar smo objavili v naših Župnijskih oznanilih meseca avgusta 2020. Rezerva pa tokrat pomeni to, da če že ne bi zmogli plačevati rednih stroškov župnije, bomo morali poseči tudi po tem.

Podrobnejše informacije o našem gospodarskem stanju bo podalo župnijsko računovodstvo v enih od prihodnjih oznanil.

 

 

Nebeški blagoslov naj varuje našo družino, naš dom, naš kraj in našo domovino

 

V misijonih sem večkrat vozil nadškofa na pastoralnih potovanjih po naši župniji. Med potjo je blagoslovil gozd, polja, vodo-močvirja, cesto, vasi, naselja, vse, koder sva se peljala. Ko sem ga vprašal, zakaj je potrebno toliko blagoslavljanja, mi je odgovoril:

»Pred nama so tu hodili ljudje, ki so preklinjali, grdo govorili, reciva: povsod so natrosili hudičke. Z blagoslovom jih odstranjujeva. Blagoslov odganja moč zlih sil. Kristusovega križa in blagoslova v imenu Boga se hudič boji.«

 

Če nadaljujemo to misel, se lahko vprašamo: »Kam se naselijo hudički, ko se doma sporečemo, prepiramo, drug drugega zasovražimo in mu povzročamo trpljenje?« Nalepijo se na stene v naših prostorih in na pohištvo. Kar čutimo, kako zavlada napetost in drugačno vzdušje. Ravnotežje zopet vzpostavimo z ljubeznijo, z besedo 'oprosti', morda s solzami, molitvijo in blagoslovom.

Cerkev nas vabi, da večkrat pokadimo in pokropimo naše domove. V naši krščanski tradicije jih pokadimo za božič, novo leto in svete tri kralje. V mnogih župnijah v tem času družine za blagoslov obišče duhovnik.

 

Letos je to onemogočeno. Naš nadškof spodbuja, da stanovanja, hišo in druge prostore pokadite in pokropite sami. Tako odženete moč zla, ki se vsiljuje povsod, kjer se odvija naše življenje.

Naša župnija vam je pripravila oglje z blagoslovljenim kadilom, kar v cerkvi uporabljamo pri maši. Dobite ga v cerkvi pri jaslicah. Poleg kadila so tudi stekleničke z blagoslovljeno vodo. Pridite, vzemite!

(Oglje lahko prižgete z vžigalico in z lahkoto zagori. Pazite, to ni opravilo za otroke! Starši oziroma odrasli to opravite).

Ko boste pokadili in blagoslovili vaše domove, ne pozabite svoje dejanje podkrepiti z molitvijo. Naj bodo naše družine, naša župnija, naš kraj in domovina  BLAGOSLOVLJENI od Boga iz nebes!

 

 

 

»Vstani in jej, sicer bo pot zate predolga!« (1 Kr 19.7b)

 

Naša pot koronavirusa je res že zelo dolga in še vedno nam ne obetajo, da se bo kmalu končala. V Svetem pismu beremo, da je preroka Elija na begu pred kraljico Jezabelo, ki ga hotela umoriti, krepil Gospodov angel. Nas krepi mnogo angelov, ki nas z ukrepi usmerjajo, da bomo končali to neprijetno pot.

Upoštevajoč vse ukrepe načrtujemo sodelovanje v dveh prihodnjih akcijah.

Tudi letos bi radi imeli svetopisemski maraton. Za starejše župljane bo program pripravila župnijska svetopisemska skupina, ki jo vodi gospa Marija Škafar, za mlade družine, mladino in otroke pa katehetinja gospa Cvetka Bračun.

 

 

 

 

SVETOPISEMSKI MARATON

Spoštovani!

 

Konec meseca bomo praznovali nedeljo Svetega pisma. Kot lansko leto se bomo tudi letos pridružili slovenskemu svetopisemskemu maratonu.

Zaradi epidemije se letos žal ne moremo srečati v cerkvi, ampak bomo SP brali doma in sicer       

v soboto, 30. januarja od 17. ure dalje.

Živimo v času hude preizkušnje. Sprašujemo se, zakaj, kaj smo zagrešili, kdaj se bo končalo. Kot letošnje branje smo zato izbrali Jobovo knjigo iz stare zaveze.

Jobova knjiga je dialog človeka z Bogom. Človeka, katerega vera je na preizkušnji.

Job je bil predan vernik, imel je rad Boga in Bog njega. Držal se je vseh zapovedi in ni grešil. Imel je lepo življenje, dobre sinove, ženo, imetje in spoštovanje ljudi. Bil je zgled popolnega vernika. Toda Bog mu je poslal hude preizkušnje: izgubil je sinove, imetje, zdravje. Dobil je rane po vsem telesu in  trpel hude bolečine. A Job ni preklel Boga, kot so pričakovali ljudje, želel pa je odgovore. Tedaj se mu Bog razodene v vsej svoji veličastnosti in Job spozna vso svojo majhnost in reče: »Zato odstopam in se kesam v prahu in pepelu!« Takrat izgine tudi njegovo trpljenje. Bog mu dvakratno povrne vse, kar mu je bilo odvzeto. Dodeli mu nalogo, da uči ponižnosti.

Tudi danes smo ljudje domišljavi in prepričani vase, ko nam gre dobro. Naš ego, individualni in kolektivni je napihnjen in neotesan. Vprašanje časa je, kdaj nas bo nekaj ustavilo.

Izkoristimo torej ta hudi čas za iskanje ponižnosti, ki ne pomeni samoobsojanja, depresivnosti, umika zaradi preproste nemoči. Ravno obratno: pomeni veselje, hvaležnost, predajo, skromnost, radost, ki jo čutimo do tega, kar je nad nami. Vsak dan posebej lahko v svoji majhnosti najdemo svoj mir, majhnost ni poraz, je zmagoslavje. Vsak od nas naj naredi največ, kar more, ob tem pa ponižno sklonimo glavo: »Zgodi se Tvoja volja!«

Vabimo članice in člane svetopisemske skupine in vse vas, pridružite se branju SP doma v soboto, 30. januarja od 17. ure dalje. Svojo udeležbo sporočite na št. 031 620 058 (Marija Škafar), da pripravimo razpored in vam sporočimo, kdaj je vaš termin.

 

Vabljeni torej, da pogumno zajamemo iz zakladnice večtisočletne modrosti!

Marija Škafar

 

 

 

 

 

 

»Vi ste luč sveta.

Mesto, ki stoji na gori,

se ne more skriti«

(Mt 5,4)

 

Jezus nas imenuje: »Luč sveta«. Da to smo ali vsaj želimo biti, bomo pokazali z našim praznovanjem svečnice. Ker je svečnica na delovni dan, v torek, 2. februarja, bomo praznovanje prestavili na nedeljo, 7. februarja.

Kako bomo praznovali:

V vežici pred cerkvenimi vrati vzemite svečo. Otroci imajo malo svečo, ki so jo plačali s prispevkom za verouk. Starejši imajo večjo svečo.

Svečo odnesete domov in jo doma okrasite – pobarvate.

Svečo prinesete v cerkev in zmolite molitev za Marijino varstvo. Molitev je priložena svečki.

Svečo postavite pred Marijin kip v cerkvi.

Na dan praznovanja bosta ključarja vse sveče prinesla iz cerkve in jih postavila pred Marijin kip. Postavili ga bomo na mestu, kjer sedaj stoji smreka. Sveče bosta prižgala pred sveto mašo, ki bo po spletu ob 8. uri.

(Če se bodo razmere spremenile, bomo praznovanje prilagodili.)

 

 

 

Januar 2021

 

Stopili smo v novo leto 2021.

V preteklo leto 2020 smo stopili polni načrtov in lepih želja. Kmalu smo spoznali, da četudi smo polni navdušenja, načrtov in moči, smo le krhki ljudje.

Kdo izmed nas je vedel za nepoznani kraj Vuhan na Kitajskem? Mali virus je to ime ponesel po vsem svetu. Tamkaj spočeti virus, je pokončal več kot milijon in pol ljudi, napolnil bolnišnice, zdravstvo potisnil na rob zmogljivosti, gospodarstvo v krizo in povzročil socialne in psihične stiske ljudi. V zadnjem času se ne daleč od nas in v blagi obliki tudi pri nas, tresejo tla.

V takšnih in podobnih situacijah se kmalu najdejo »preroki,« ki vse vedo. Razlagajo, čemu je tako in kaj je končni cilj vsega tega.

Naš prerok je Jezus Kristus, ki nam pravi: »Spreobrnite se in verujte evangeliju« (Mr 1,15). Nič ne razlaga vzrokov in posledic, ampak vabi in spodbuja tudi v najtežjih časih k zaupanju v Boga.

 

Vprašajmo se:

 

• Ali bi se tudi mi morali spreobrniti? Tudi jaz? Naše in moje življenje? Bosta virus in potres naredila mene boljšega? Bol čistega, bol zvestega moji družini? Naši družbi? Jezus pravi: »Jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 8,11).

 

• Bi moral tudi jaz poglobiti svojo vero? Jo pokazati tudi tako, da grem k sveti maši? Da pošljem otroke k verouku in sveti maši? Da doma v družini molim, sodelujem pri molitvi? …

 

Jezus pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz,3,20).

Tudi v teh izrednih časih zaupajmo v Boga. Jezus pravi: »Ali ne prodajajo pet vrabcev za dva novčiča? In vendar Bog ni pozabil na nobenega od njih.  Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se! Vredni ste več kakor veliko vrabcev« (Lk 12, 6 -7).

 

Voščim vam srečno novo leto 2021. Naj vas spremlja Božji blagoslov. Voščim vam, da bi bili zdravi, zadovoljni in srečni. Župnik s sodelavci

 

 

 

 

Iz kronike

Kljub težavam z omejitvami zaradi epidemije koronavirusa smo imeli lansko leto redno sveto mašo in poučevali verouk. Vse to smo omogočili s prenosom preko spleta. Sveto mašo je župnik daroval v zimski kapeli, kjer smo postavili 'mali studio' za snemanje.

 

Župnijska oznanila smo tiskali 180 kosov in pridni dobrovoljci so jih razdelili po župniji. Preko njih smo vernike spodbujali k sodelovanju pri sveti maši doma. Namene maš smo vedno napovedali v oznanilih in na naši župnijski spletni strani. Vabili smo župljane k svetemu obhajilu po vsaki sveti maši v župnijsko cerkev, nekateri, maloštevilni, so se ga udeleževali. V oznanilih smo poročali tudi o dogodkih, obveščali o določilih Slovenske škofovske konference in sporočali novice  nadškofije in župnije.

Župnijski mobi za verouk je veroučencem redno pošiljal SMS, nujna sporočila glede verouka, jih spodbujal in odgovarjal na njihova vprašanja.

Podeljevanje zakramentov je bilo omejeno, kljub temu pa smo v času sprostitev ukrepov podelili nekaj zakramentov.

V tem letu smo krstili 3 fantke in 5 deklic, pri prvem obhajilu je bilo 7, veroučencev, Birme nismo imeli, trenutno pa se za birmo pripravlja 15 veroučencev.

Cerkveno smo pokopali 7 moških in 9 žensk.

 

 

 

 

 

 

 

Navodila za obhajanje svetih maš v mariborski metropoliji

https://katoliska-cerkev.si/navodila-za-obhajanje-svetih-mas-v-mariborski-metropoliji

 

Objavljamo delna navodila za mariborsko metropolijo, ki so bila sprejeta 31.12.2020. Celotna navodila si lahko ogledate na zgoraj navedeni povezavi.

 

1. S ponedeljkom, 4. 1. 2021, ponovno uvajamo bogoslužja po cerkvah škofij mariborske metropolije, upoštevajoč navodila, ki smo jih škofje sprejeli 18.12. 2020.
2. Duhovnike naprošamo, da v cerkvah označijo prostore, ki jih lahko zasedejo verniki oziroma družine.
3. Duhovnikom svetujemo, da upoštevajo epidemiološko sliko v svojem kraju. Tam, kjer je ta slika še vedno slaba ali pa je svetišče premajhno, se priporoča, da duhovniki svete maše ob praznikih in nedeljah obhajajo samo ob prisotnosti najožjih bogoslužnih sodelavcev, ali tistih, ki so naročili sveto mašo. Ostali verniki pa naj sveto mašo spremljajo preko spleta ali drugih elektronskih medijev. Tam, kjer zaradi slabe epidemiološke slike duhovniki še zmeraj ne morejo obhajati svete maše z verniki, naj duhovniki poskrbijo, da bodo verniki lahko prejeli sveto obhajilo izven svete maše.

-------------------------------------------------------------------------------------------

• Vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja spodbujamo, naj okrepijo molitev za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce, rajne in njihove svojce, blagoslov našega naroda ter konec pandemije.
• Svete maše z udeležbo vernikov so dovoljene pod naslednjimi pogoji:

1. V cerkvi je lahko toliko vernikov (vključno z bogoslužnimi sodelavci), kolikor zadoščajo predpisu 1 oseba (ali ena družina ali člani skupnega gospodinjstva) na 30 m2. Ker v naši kidričevski župniji to ni izvedljivo, nadaljnjih navodil glede obhajanja svetih maš ne objavljamo v celoti, si pa jih lahko preberete na spletu na povezavi, ki je navedena zgoraj.

 

• Zunaj cerkva v skladu s splošno prepovedjo združevanja ne sme priti do združevanja ljudi (npr. poslušanje svete maše pred cerkvijo po zvočniku, organiziranje svete maše na dvorišču ali trgu oz. na travniku).

 

• Župnik lahko glede na epidemiološki položaj in zagotovitev ustrezne dostopnosti do duhovne oskrbe vsem vernikom odloči, da se namesto svete maše zagotovi skupni prejem svetega obhajila izven svete maše. Pri tem je treba upoštevati vse zgoraj naštete ukrepe oz. omejitve, ki veljajo za svete maše. Že v prejšnjih številkah župnijskih oznanil in pri prenosu svetih maš preko spleta je bilo oznanjeno, kako je s prejemom svetega obhajila v Kidričevem. Ker se prejema svetega obhajila v naši župniji udeležuje le peščica vernikov, ponovno vabimo – župnik je po maši VEDNO na razpolago, za tiste, ki želijo prejeti neprecenljivi dar - sveto obhajilo.

 

• Vsak, ki vstopi v sakralni prostor (cerkev, kapelo, dvorano, kjer poteka bogoslužje itd.), je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.

 

• Bolni in ostareli naj svete maše spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo, posvetijo čas molitvi, branju Božje besede oziroma dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Prenos svetih maš, ki jih darujejo škofje, bo potekal po Televiziji Slovenija, Radiu Ognjišče in Tv Exodus.

 

•  V cerkvi je dovoljena zasebna molitev vernikov v skladu z omejitvami, ki veljajo za svete maše.

 

• Spovedovanje je dovoljeno. V spovednicah mora biti nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom in zagotovljena razdalja 1,5 metra. Spovedanec si mora pred vstopom v spovednico razkužiti roke in vanjo vstopiti z masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

 

• Zakramenta svetega krsta in cerkvene poroke se lahko podeljujeta v krogu družin oziroma istih gospodinjstev. Prva sveta obhajila in birme so do nadaljnjega odloženi.

 

• Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena (maske tipa N95/KN95/FFP2/FFP3). Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik naj med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov na domu za prve petke so dovoljeni.

 

• Cerkveni pogrebi se izvajajo v dogovoru s pogrebno službo in ob upoštevanju vseh navodil NIJZ. Z namenom, da se čakalne vrste za upepelitev skrajšajo, vernike vabimo, da svoje rajne sorodnike pokopljejo na klasičen način s krsto.

 

• Kateheza (verouk) in druge oblike pastoralne dejavnosti se izvajajo na daljavo.

 

• Župnijske pisarna je lahko odprta za srečanje z eno osebo ali eno družino ali enim gospodinjstvom. Duhovnik in vernik naj nosita masko ter si pred obiskom in po njem razkužita roke.

 

 

Ob vstopu v novo leto,

prosimo Gospoda modrosti,

da bi znali čas prav uporabljati.

Naj bo vsak dan ustvarjanja

v Gospodovem vinogradu

prežet z ljubeznijo.

Tudi čas pandemije

naj prečisti

misli in besede,

da bodo obrodile

sadove za večnost.

 

Msgr. mag. Alojzij Cvikl D.J., mariborski nadškof metropolit

Msgr. dr. Peter Štumpf SDB, murskosoboški škof

G. Rok Metličar, škofijski upravitelj celjske škofije

 

 

 

December – božični prazniki

 

»Kedaj Zveličar prišel boš,

z Očeta večnega močjo?

Tvoj prihod napovedali,

že dano nam preroki so«.

(Adventna pesem – Angelik Hribar)

 

 

»Kedaj Zveličar prišel boš,« je lepa adventna pesem. V tem času ima še poseben pomen. Saj se nam zdi, da vlada mrak in čakamo jutranjo zarjo, ki nam bo naznanila, da je konec strahu pred okužbo koronavirusa.

 

Cerkev želi spoštovati ukrepe zdravstvene komisije za preprečevanje širjenja virusa. Zato smo čakali, kaj nam bodo o praznovanju sporočili naši škofje. Sporočilo smo dobili, a odločitev ni za vse škofije v Cerkvi na Slovenskem enaka, kakor ni enaka okuženost po Sloveniji. Mi bomo upoštevali navodila našega mariborskega nadškofa.

Morda bodo nekateri razočarani, toda ne pozabimo, da živimo v posebnem času. V tem času je pomembno praznovati božič v družini. Doma pod božično drevo postavite male jaslice in zapojte: 

 

»Ko stojiš ob jaslicah,
Jezusu odpri srce.
Če se v tebi ne rodi,
potem je vse zaman,
božiča ni in sreče ni.«

(Franc Juvan)

 

Naša župnija se na božič pripravlja že ves adventni čas. Kako bomo praznovali:

 

V cerkvi je župnik postavil jaslice.  So skromne. Za izdelavo jaslic, kot smo jih v naši cerkvi vedno imeli, moramo imeti več ljudi. Zaradi omejitve druženja je letos to nemogoče. Ko boste šli na pokopališče, ali na sprehod blizu cerkve, stopite vanjo in pred jaslicami zmolite molitev za zdravje svojih najdražjih ter svoje zdravje. 

Vsako leto smo pri otroški božični maši pri blagoslovu otrokom delili Jezusščka ali ovčko. Letos smo pripravili majhen hlevček. Vzemite. To je darilo vsem, ki ga želite.

Otroci v vežici pred cerkvenimi vrati krasijo svoje drevce z okraski, ki jih izdelajo doma. Drevce je vsak dan lepše okrašeno. Otroci, prinesite vaš okrasek, iz drevesca odtrgajte lizalko in vzemite knjigo, ki je pred drevescem ter štalico.

Na sveti večer bo pred cerkvijo gorelo 40 bakel, ki jih bosta ob 18. uri prižgala ključarja.

Pred cerkvijo bosta ključarja postavila skromno drevesce in ga okrasila, kot znamenje našega praznovanja.

Maše v domu ne bo. Pod najstrožjimi določenimi ukrepi bo župnik  odnesel in podelil sveto obhajilo tistim, ki bodo to želeli.

Sveta spoved – prihodnji teden bo župnik ves teden do božiča na razpolago za sveto spoved. Če ga ne boste srečali v cerkvi, pozvonite ali pokličite na 041 40 30 26. Takoj po spovedi boste lahko sprejeli sveto obhajilo. Upoštevajmo seveda pravila vstopa v cerkev. Lahko pa vsak dan sprejmete sveto obhajilo po maši, ki jo v živo prenašamo po spletu.

Vsako leto smo med polnočno mašo delili knjižice. Kakor prejšnja leta smo jih tudi letos naročili 200. Dobite jih v vežici pred cerkvenimi vrati. Pridite in jih vzemite. Ne bi bilo prav, če bi jih morali skuriti, ko vendar niso zastonj in so namenjene za vaš praznik.

V cerkvi pri jaslicah smo pripravili paketič za blagoslov doma na sveti večer. V njem boste našli oglje in prgišče/drobec kadila. Vzemite. 

Naš program praznovanja bomo prilagodili navodilom naših škofov.

 

 

 

Novorojeno dete naj napolni vaša srca

z mirom, veseljem in upanjem,

da bi ga mogli

prinašati in deliti tudi drugim.

Želimo vam lepe in blagoslovljene

božične praznike,

v novem letu pa

Božjega varstva in miru.

 

Župnik s sodelavci

 

 

Čestitka msgr. dr. Francu Krambergerju ob 40. obletnici škofovskega posvečenja   Naša župnija je z nadškofom Krambergerjem močno povezana. Leta 1983 je blagoslovil temeljni kamen za našo cerkev, ki ga je sam prinesel iz Svete dežele, cerkev pa je posvetil leta 1987. Župnija mu bo preko valov radia Ognjišče čestitala. Čestitka bo predvajana 20.12. predvidoma ob 14. uri.

 

 

Navodila za bogoslužno obhajanje božičnih praznikov v mariborski metropoliji.

 

Vlada RS je 16. decembra 2020 izdala preklic nekaterih določb glede zbiranja vernikov v cerkvah ali kapelah, vendar so še vedno v veljavi strogi varnostni ukrepi za zajezitev epidemije. Epidemiološka slika glede okužbe s COVID-19 je na območju mariborske metropolije slaba.

Da bi varovali zdravje ljudi, smo se voditelji vseh treh škofij po posvetovanju z duhovniki odločili, da svete maše v vseh cerkvah ali kapelah metropolije do nadaljnjega škofje in duhovniki še naprej obhajamo brez navzočnosti vernikov.

Verniki so povabljeni, da obhajanje svete maše spremljajo po televiziji, radiu in drugih elektronskih medijih. Po sveti maši so povabljeni k svetemu obhajilu, za prejem katerega se dogovorijo z duhovnikom.

Dovoljena je tudi individualna duhovna oskrba, se pravi, da verniki lahko po vnaprejšnjem dogovoru z duhovnikom opravijo sveto spoved, seveda ob upoštevanju vseh varnostnih določb.

Po praznikih bomo ponovno proučili epidemiološko stanje, in na temelju tega sprejeli odločitev glede obhajanja svetih maš z udeležbo vernikov.

Letošnji božič bo »betlehemski«, saj ob Jezus ne bo množic, kakor jih ni bilo v hlevu ob njegovem rojstvu. Jezusa pa s postavitvijo jaslic, z molitvijo in branjem Božje besede povabimo na svoje domove in On bo okrepil naša srca ter naredil, da bo tudi letos zvenela angelska pesem: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.

 

Msgr. Alojzij Cvikl D.J, mariborski nadškof metropolit

Msgr. dr. Peter Štumpf SDB, murskosoboški škof

g. Rok Metličar, škofijski upravitelj škofije Celje

 

 

 

 

V župnišču lahko dobite Marijanski koledar. V nabiralnik dajte zanj 2,50 €, in Družinsko pratiko za 6,00 €.

 

 

 

 

Advent

 

Zakorakali smo v adventni čas. Letos smo ga začeli na zadnjo nedeljo meseca novembra. Takrat smo obhajali tudi nedeljo Karitasa.

Advent pomeni »prihod« ali »bližanje«. Seveda bližanje našemu najlepšemu prazniku božiču.

Vsako leto smo ta čas praznovali polni hrepenenja. Izdelali smo adventne venčke in na nje namestili štiri sveče. Vsaka sveča nam je pomenila eno adventno nedeljo. Pred cerkvijo so župljani postavili velik adventni venec. V naši župnijski cerkvi so otroci med recitacijo vsako nedeljo prižgali še eno svečo in vedno dodali: »Jožef in Marija čakata na nas, z njima preživimo ta adventni čas.«

Ta čas je potekal tudi poln drugih priprav. Vse je bilo praznično. Na koru so božične pesmi vadile naše pevke, na ŽPS smo se pogovarjali, kdo nam bo nabral mah za jaslice, kdo jih bo izdelal, Karitas je iskal načine, kako bo razveselil naše starejše župljane, KKD Zvezni dol, kako bo potekalo srečanje z Miklavžem, kdo bo postavil veliko smreko pred cerkvijo, kako bo okrašena… Birmanci niso pozabili vsako leto pripraviti akademijo BREZMADEŽNI in božičnico, ključarji pa namestiti 'morje' bakel pred cerkvijo za polnočnico. 

In letos? Okrog cerkve in župnišča je tišina. Ta pa ni mrtvilo, saj se vsak večer ob 17. uri prižgejo luči. Takrat se v zimski kapeli daruje sveta maša za tiste, ki ste zanje posebej naročili in za vse župljane. Nato se moli rožni venec; ponedeljek za vse, ki so v naši župniji sprejeli sveti krst, torek za te, ki so sprejeli sveto birmo, sredo za prvo obhajance, četrtek cerkveno poročene v naši cerkvi in petek za vse, ki so bili pri nas cerkveno pokopani. Ta razporeditev je le iztočnica, molitev pa je namenjena vsem našim župljanom.

Ker smo omejeni za zunanje aktivnosti v cerkvi, nas adventni čas kliče, da kot kristjani obudimo te lepe običaje v naših družinah, kolikor nam moderni čas dopušča. Gotovo ne bomo pozabili v stanovanju  postaviti jaslice. Še več, ne bomo pozabili bistva adventnega časa, ki je; notranji pripravi na Gospodov prihod oziroma srečanje z Njim in s katerimi živim ali se srečujem.

Nadškof Marjan Turnšek nam je na srečanju (preko zooma) za razmišljanje postavil točke, ki so lahko adventna spodbuda za vse:

 + »Kdo je do sedaj v moje življenje prišel; kdo prihaja v tem času … koga pričakujem v prihodnosti.

+ V življenje koga sem v preteklosti vstopil jaz; v čigavo življenje vstopam v tem času … kdo me pričakuje v prihodnosti.«

 

Postavimo si vprašanja:

 

Kaj jaz pričakujem od: Sebe, Žene / moža, sina (sinov), hčere (hčer), staršev, sosedov, župnije, BOGA …

Kaj od mene pričakujejo: Žena / mož, sin (sinovi), hčera (hčere), starši, sosedi, župnija, BOG, …

 

Ko bom na to odgovoril, bom odgovoril na vprašanja: »Koga res pričakujem? Na kaj ali na koga sem res vsak dan pozoren – čuječ? Kaj je moja prva jutranja misel?, kaj zadnja želja v dnevu?, katero hrepenenje me živo spremlja ves dan?«

 

Vse to so slamice, ki jih bom v adventnem času pravilno razporedil v svojem srcu, da vanj stopi Bog oziroma mali Bog, Božiček, to je Božji Sin.

 

Lepo pripravo na božič, četudi v tem izrednem adventnem času.   

Župnik s sodelavci

 

Darovi za našo župnijo

Od kar imamo cerkev zaprto, ni mašnih nabirk za vzdrževanje cerkve. Sredi cerkve smo postavili nabiralnik poleg stare – nekdanje velikonočne - sveče  z napisom: »Moj dar za cerkev.« Do danes se je v njem nabralo 77,50 € in v nabiralniku pri podobi blaženega  Antona Martina Slomška 57, 65 €. Neimenovana organizacija nam je darovala 300.00€. Mašnih namenov - darov za mašo, kar je sicer namenjeno duhovniku osebno, je pri nas zelo malo. Veliko teh mašnih namenov sem dobil iz Kungote oziroma Hajdine in sedaj jih ni.  Sem pa dobil nekaj darov s pritrditvijo: »Za vas osebo.« Hvala in še enkrat hvala. Gotovo moram vse te darove položit na račun, da lahko 'vozimo'. Sem prepričan, da bomo zvozili, ker živim med dobrimi župljani in vem, da je naša župnija od samega začetka v Božjih rokah.

 

 

 

 

 

 

 

NADŠKOFOVO PISMO DRUŽINAM ZA ADVENTNI ČAS 2020

Advent je čas priprave na praznik Gospodovega rojstva, božiča. Božič pomeni »mali Bog«. Spominjamo se zgodovinskega dogodka pred več kot dva tisoč leti, ko je veliki Bog postal mali človek, otrok, sin deviške matere Marije. S svojim rojstvom je dal dostojanstvo vsakemu izmed nas. Jezus je bil rojen v sveti družini in s tem je posvetil življenje v družini. Zato je božič praznik družinske topline. Najlepše ga doživljamo v krogu domačih. Advent, doba štirih tednov pred božičem, je čas notranje (duhovne) in zunanje priprave. Letošnje leto bo zaradi korona virusa zunanje priprave manj kot prejšnja leta. S tem pa se  nam odpirajo vrata, da bo  naša duhovna priprava po domovih in družinah lahko bogatejša. Zadnja leta se po naših domovih pojavljajo adventni venci s štirimi svečami. Kakšen je smisel teh venčkov? Kakor vsako nedeljo prižgemo novo svečo, tako naj bi rastli v pričakovanju in ljubezni do Kristusa. Povabim vas, da adventni venec postavite na vidno mesto in si izberete, kdaj se boste ob njem zbirali k molitvi: vsak večer ali vsaj kakšen dan v tednu. V veliko oporo vam bo adventni koledar, ki ga vsako leto pripravi Misijonsko središče Slovenije. Dobili ga boste lahko v cerkvi na mizici za verski tisk ali na način, ki vam ga bo posredoval vaš župnik. Letos bo koledar dostopen tudi v elektronski obliki. Povezavo za vsak dan boste našli na spletnih straneh Misijonskega središča Slovenije (http://www. missio.si/) in na spletnih straneh Slovenskega katehetskega urada (http://sku.rkc.si/), ki redno objavlja tudi druga katehetska gradiva za družine (nedeljska molitvena bogoslužja, molitve za praznovanje treh svetih večerov …). Del priprave na božič je tudi postavljanje jaslic, brez katerih si ne moremo predstavljati slovenskega božiča. Pri tem lahko sodeluje celotna družina – vsak član lahko prispeva svoj delež. Letošnji advent želimo po naših župnijah zaznamovati z naslednjimi pobudami: – Poživiti želimo družinsko molitev: pred jedjo in po njej, ob adventnem vencu in jaslicah. – Postavimo na vidno mesto Sveto pismo in ga začnimo brati. Če družina še nima Svetega pisma, ga lahko dobi ali v župnišču ali v knjigarni z verskimi predmeti. – Sv. Miklavž naj otroke preseneti doma. Ob tem se lahko v družini pogovorite, kako bo družina posnemala sv. Miklavža. Božič je po svoji vsebini praznik dobrote, saj nam je nebeški Oče podaril svojega Sina in nam s tem pokazal svojo neizmerno ljubezen do nas. Tako tudi nas vabi na pot ljubezni in dobrote. – V adventnem času boste imeli priložnost za sveto spoved. Pozanimajte se, kdaj je duhovnik v vaši župniji na razpolago za prejem tega zakramenta. – Če bo še naprej ostala omejitev števila vernikov za obisk svete maše, vas vabim, da se potem, ko ste sveto mašo spremljali s pomočjo spletnega, sporočila slovenskih škofij 12/2020 273 televizijskega ali radijskega prenosa, odpravite v domačo cerkev, da prejmete sveto obhajilo. – Posebno pozornost je treba nameniti trem svetim večerom: 24. december – prvi sv. večer.  Takrat se lahko družina zbere ob jaslicah in božičnem drevesu. Na začetku prižgemo luči na božičnem drevesu in svečo pri jaslicah. Zapojemo ali poslušamo primerno božično pesem, preberemo odlomek iz Svetega pisma, ki govori o Jezusovem rojstvu; sledijo prošnje, blagoslov jaslic in stanovanja ali hiše; zaključimo z molitvijo očenaš, zapojemo ali poslušamo božično pesem. Staro leto, 31. december – drugi sveti večer. Zadnji dan leta se želimo Bogu zahvaliti za vse prejete darove v preteklem letu. Poleg udeležbe pri zahvalnem bogoslužju v cerkvi naj bi tudi doma družina našla čas za skupno molitev, v katero vključi blagoslov doma in kajenje. Praznik Gospodovega razglašenja ali treh kraljev so naši predniki praznovali kot »tretji božič«. Zvečer 5. januarja se družina zopet zbere ob jaslicah. Ta večer poleg blagoslovljene vode pripravimo tudi kadilo in kredo. Večer pričnemo s poslušanjem ali petjem pesmi, ki govori o treh kraljih, sledi poslušanje Božje besede in prošnje. Potem je blagoslov doma ali hiše. Na podboje vrat napišemo s kredo 20 + G + M + B + 21, da bi Bog blagoslavljal naš dom in vsakega izmed nas. Želim vam veselo in ustvarjalno pričakovanje Gospodovega rojstva in poživitev vaše osebne vere, ki jo živite najprej v svoji družini, v okviru možnosti pa tudi v župniji in družbi. Ko doživim lepoto in bogastvo božičnih praznikov, v katerih se nam razodeva Božja ljubezen do nas, se tudi v meni začne prebujati nov človek, ki živi in oznanja veselje in mir. Kako nam tega oznanila manjka v naših družinah in našem okolju!

 msgr. Alojzij Cvikl DJ nadškof metropolit

 

 

 

Joj, kakšni časi

Maša

Rožni venec

Verouk

Praznik

1. Škofje vabimo vse vernike, duhovnike, …, naj okrepijo molitev za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce in blagoslov našega naroda ter konec pandemije.
2. Svete maše z ljudstvom so do nadaljnjega odpovedane. Dovoljene so zasebne maše duhovnika brez vernikov(izjema so člani skupnega gospodinjstva, ki bivajo npr. v župnišču oziroma samostanu).
3. Škofje vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujemo spregled od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245).
4. Verniki naj nedeljske svete maše spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo, posvetijo čas molitvi, branju Božje besede oziroma dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2).Duhovnikom se priporoča, da prenašajo nedeljske svete maše po spletu pred sveto mašo ob 10.00 oziroma po njej. V tem terminu naj se vernike povabi k spremljanju svete mašena TV Slovenija oziroma Radiu Ognjišče.
5. Po predhodnem dogovoru z duhovnikom je sveto obhajilo (prejem svetega obhajila izven maše) dovoljeno deliti zgolj in samo posamično –enemu verniku oziroma eni družini ali članom istega gospodinjstva. V tem primeru se vernik z duhovnikom po telefonu ali e-pošti predhodno dogovori za določeno uro, ko bo prejel blagoslov in obhajilo v cerkvi, kapeli ali na drugem primernem kraju. Udeležba pri individualnem obhajilu je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
6. V cerkvi je do nadaljnjega dovoljena zgolj zasebna molitev enega vernika ali ene družine ali članov istega gospodinjstva.
7. Spovedovanje je dovoljeno samo po predhodnem dogovoru. Spovedanec si mora pred vstopom v spovednico razkužiti roke in vanjo vstopiti z masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost.
8. Sveti krsti, prva sveta obhajila, birme in cerkvene poroke so do nadaljnjega odloženi. Sveti krst se lahko izjemoma podeljuje individualno v krogu članov iste družine oz. istega gospodinjstva.
9. Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena (maske tipa N95/KN95/FFP2/FFP3). Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik naj med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov na domu za prve petke so dovoljeni.
10. Cerkveni pogrebi se izvajajo v dogovoru s pogrebno službo in ob upoštevanju vseh navodil NIJZ. Na pogrebu je lahko navzoča družina oziroma člani skupnega gospodinjstva.
11. Kateheza (verouk)in druge oblike pastoralne dejavnosti se izvajajo na daljavo.
12. Župnijske pisarna je lahko odprta za srečanje z eno osebo ali eno družino ali enim gospodinjstvom. Duhovnik in vernik naj nosita masko in si pred obiskom in po njem razkužita roke.
13. Karitativne ustanove delujejo v skladu z navodili, ki jih izdajo njihova vodstva, ob upoštevanju državnih predpisov.

November

Pred nas stopa november, mesec bogatega duhovnega sporočila, vsebine in ljudskih običajev. To je mesec spominov, molitve, zahvale in poguma.

 

V tem mesecu radi poromamo na grobove naših dragih. Okrasimo jih s cvetjem in nanje prižgemo svečo.

 

Kristjane te sveče spominjajo na velikonočno svečo, ki jo slovesno blagoslovimo in prižgemo na veliko soboto. Pri tej sveči pri krstu prižigamo krstne sveče, ki pomenijo našo vero. Pokojni, ki so pokopani v grobu, so pri krstu prižgali krstno svečo, znamenje vere, zato molimo: »Gospod, daj jim večni pokoj in večna luč naj jim sveti.« S to molitvijo želimo reči: »Bog podari jim večno srečo pri sebi in Kristus, ki nas je odrešil ter je naša večna luč, naj jih napolni z lepoto, po kateri so vse življenje hrepeneli.

 

Na zahvalno nedeljo 8. novembra se bomo Bogu zahvalili za vse darove narave in naše uspehe pri našem delu. Ker nas je letos Covid-19 prikrajšal za slovesno okrasitev oltarja s pridelki iz naših polj in vrtov, nam ravno ta Covid-19 narekuje, da zahvalno nedeljo obhajamo drugače. Družinski očetje, po svojem poslanstvu ste ' veliki duhovniki' v svojih družinah. Matere, ve ste spremljevalke vsakega člana vaše družine, kot je Marija spremljala Jezusa. Pokažite 'roge' Covid-19 in obhajajte nedeljo zahvale doma, v vaši družini, zbrani okrog domače mize ('domačega oltarja'). Ko bomo znali Bogu reči iskreno: »Hvala,« se nam bo nasmehnil in nam pomagal.

 

Tako tudi na god svetega Martina doma slovesno obhajajmo. Na ta god se po naši tradiciji še posebej zahvaljujemo za 'žlahtno kapljico'.  

 

 Stopimo Corona-19 naproti. S pogumom izpolnjevanja navodil zdravstvene stroke in državnih voditeljev, ki se borijo za naše zdravje. Molimo tudi za njihovo zdravje in vztrajnost. Sami pa storimo, kar je v naši moči, da vera v naših družinah, župnijah, narodu ne bo tonila, ampak po dobrih vernikih vedno bolj rasla.

 

 

 

Marijanski koledarji in Družinske pratike

Lahko jih dobite v avli pred cerkvijo.

Marijanske koledarje – prispevek 2,50 €

Družinsko pratiko – prispevek 6 €.

 

 

 

Slovenska škofovska konferenca priporoča

Molitev v družini za pokojne sorodnike, prijatelje in dobrotnike

 

Katoliška cerkev se spominja vseh vernih rajnih 2. novembra. Tradicionalno ta dan duhovniki darujejo tri svete maše po namenu vernikov. Verniki molijo molitev rožnega venca, pri kateri se spominjajo vernih rajnih ter prosijo za duše v vicah, da bi dosegle nebeško srečo. Slovenski škofje vabijo vernike, da se na dan vseh vernih rajnih spomnijo dragih pokojnih z molitvijo rožnega venca ali vsaj ene desetke, lahko pa dodajo tudi eno od molitev, ki jih najdete na spodnji povezavi

 

https://katoliska-cerkev.si/molitev-v-druzini-za-pokojne-sorodnike-prijatelje-in-dobrotnike

 

Letos zaradi izrednih razmer verniki molijo doma, lahko pa prejmejo sveto obhajilo izven maše, kakor je določeno v navodilih slovenskih škofov.

 

 

 

V soboto. 17. oktobra so duhovniki prejeli dodatna navodila za prenašanje svetih maš preko spleta.:

Tudi naša župnija bo tako začela s prenosi svetih maš preko spleta 24.10.2020.

Prenos maš bo

• v soboto, 24.10.2020 ob 18. uri,
• v nedeljo, 25.10.2020 ob 8. uri.
• 25.-31.10.2020 ob 8. uri

 

1.11.2020 , VSI SVETI

 

Župnik bo blagoslovil grobove zgodaj zjutraj na novem in na vojaškem pokopališču in

 

2.11.2020 - SPOMIN VERNIH RAJNIH

• ob 8. uri v kapeli na vojaškem pokopališču
• ob 10. uri pri zamolčanih grobovih, ko bo tudi blagoslovil grobove.
• Ob 18. uri v župnijski kapeli /prenos preko spleta/, ob 18.30 bo možnost prejema svetega obhajila v cerkvi.

Vse maše bodo darovane brez navzočnosti vernikov.

 

 

 

»Svoje zaupanje položimo v Boga.«

 

Število obolelih za COVID-19 so iz dneva v dan večje in vsak dan nas koronavirus vse bolj zapira po posameznih področjih – regijah. Zaradi velikega povečanja števila obolelih se je tako marsikaj spremenilo, a naša tolažba ostaja vera v Boga, Očeta usmiljenja in tolažbe.

 

Delajmo, kakor da je v boju proti koronavirusu vse odvisno od nas samih in prosimo, molimo ter zaupajmo Bogu, kakor da je vse odvisno od Njega.

 

Naj se zgodi Božja volja.

 

Naša župnija sodi v regijo, ki se je dne 15. oktobra že znašla na seznamu statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve Covid-19 označene rdeče.

 

V nadaljevanju Vam posredujemo navodila /delna/ Slovenskih škofov, ki so nam jih posredovali z namenom preprečitve širjenja epidemije COVID-19 in veljajo od 16.10.2020 dalje.

Celotna navodila slovenskih škofov si je mogoče prebrati na https://katoliska-cerkev.si/navodila-slovenskih-skofov-v-casu-epidemije-covid-19

 

 

I. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve epidemije Covid-19 označene rdeče

Svete maše z ljudstvom so do nadaljnjega odpovedane.

Dovoljene so zasebne maše duhovnika brez vernikov.

Dovoljena je individualna duhovna oskrba vernikov.

Zaradi izrednih razmer lahko verniki, ki se ne morejo udeležiti svete maše, prejmejo sveto obhajilo izven obreda svete maše (prim. rimski obrednik Sveto obhajilo…).

Duhovniki lahko določijo in oznanijo posamezne ure (še posebej ob nedeljah), ko lahko vernikom (posameznikom in družinam) podelijo sveto obhajilo in blagoslov, verniki pa lahko darujejo za potrebe Cerkve in prejmejo oznanila).

Udeležba pri individualni duhovni oskrbi je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.

 

Naša Župnija

V Kidričevem bo župnik maševal za zaprtimi vrati – v kapeli, vsak delavnik ob 18. uri in v nedeljo ob 8. uri.

Po maši bo priložnost za sveto obhajilo v cerkvi v nedeljo ob 9. uri, ob delavnikih pa ob 18.30.

Nekateri ste naročili namen maše. Prosim, da mi sporočite datum na katerega naj prestavim vaš mašni namen.

Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.

 

Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).

Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.

Če je mogoče, naj verniki zapustijo cerkev pri drugem izhodu oz. vhodu.

Cerkve naj bodo odprte za osebno molitev vernikov. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.

 Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti. V Kidričevem imamo spovednico urejeno po navodilih SŠK.

Krsti, poroke, prva sveta obhajila, birme in druge župnijske slovesnosti so preloženi na čas, ko se bo epidemiološko stanje izboljšalo oz. ko bo preklican vladni odlok.

Cerkveni pogrebi so dovoljeni z upoštevanjem državnih navodil.

 Kateheza (verouk) se za vse razrede do nadaljnjega izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik spremlja in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.

Vsa župnijska srečanja (duhovne vaje, zakonske skupine idr.) se izvajajo na daljavo.

 

 

 

II. Splošna določila, ki veljajo za vse župnije v Sloveniji (v oranžnih in rdečih statističnih regijah)

 

Škofje vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujejo odvezo od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245).

Verniki, ki se ne bodo udeležili nedeljske svete maše, naj le-to spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo, posvetijo čas molitvi, branju Božje besede ali dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2).

Duhovniki naj ne prenašajo svetih maš po spletu. V veljavi ostanejo obstoječi prenosi svetih maš po televiziji (TV Exodus, TV Slovenija itd.) radiu (Radio Ognjišče, Radio Slovenija itd.) in spletu, ki so namenjeni starejšim in bolnim ter tistim, ki se ne morejo udeležiti svete maše v cerkvi. Župniki pa lahko po elektronskih medijih nagovorijo svoje vernike, z njimi molijo in jih spodbujajo, da bodo čas preizkušnje lažje preživeli.

Na praznik vseh svetih, 1. novembra in spomina na verne rajne, 2. novembra, letos na pokopališčih in v cerkvah niso dovoljena bogoslužja ali blagoslovi z udeležbo vernikov. Prav tako ni dovoljena organizirana molitev vernikov. Duhovnik naj sam blagoslovi pokopališče pri pokopališki kapeli oz. pri vhodu in povabi vernike, da v domačem krogu molijo za rajne (npr. rožni venec).

Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno, če so le te urejene po navodilih SŠK. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.

 

 

 

III. Vabilo k molitvi

(velja za vse statistične regije Slovenije)

 

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij.

 

Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si.

 

Navodila stopijo v veljavo v petek, 16. oktobra 2020.

 

 

 

Prazniki pri nas

 

novembra bo župnik blagoslovil grobove zgodaj zjutraj na novem in na vojaškem pokopališču.

 

Župnik bo ob 8. uri daroval sveto mašo za zaprtimi vrati. Priložnost za prejem obhajila bo ob 9. uri,

ob 18. uri bo preko spleta molil pred Najsvetejšim vse dele rožnega venca in po namenih vernikov – spomini.

 

 

 

Novembra

 

Sveto mašo bo župnik daroval:

ob 8. uri v kapeli na vojaškem pokopališču

ob 10. uri pri zamolčanih grobovih, ko bo tudi blagoslovil grobove.

Ob 18. uri v župnijski kapeli, ob 18.30 bo možnost prejema svetega obhajila v cerkvi.

Vse maše bodo darovane brez navzočnosti vernikov.

 

Spomini v letošnjem letu

 

Tudi letošnje leto zbiramo za spomine - za zbrane darove bo župnik daroval svete maše, objavljene pa bodo v Župnijskih oznanilih.

 

Imena pokojnih, za katere boste darovali bomo objavili v prihodnjih oznanilih.

 

 

 

 

 

Misijonska nedelja

 

Mariborska nadškofija nam je na prošnjo Misijonskega središča Slovenije posredovala sporočilo, da ga posredujemo župljanom.

 

Objavljamo le delno sporočilo:

 

Prošnja se nanaša na Misijonsko nedeljo, ki pa bo letošnje leto zelo okrnjena, ker v velikem delu Slovenije mašujejo duhovniki za zaprtimi vrati in tako nabirk sploh ne bo. Ostal je le še majhen del, kjer sicer duhovniki še lahko mašujejo, a tudi tam velja omejitev zbiranja do 10 vernikov.

 

V spodnjem delu je zato zapisan žiro račun Misijonskega središča Slovenije, kamor lahko verniki nakažete denar, ki ga namenjate za misijone.

 

Se pa že vnaprej zahvaljujejo za vsak dar.

 

TRR: SI56 0201 4005 1368 933

Namen nakazila: Misijonska nedelja 2020

Koda namena: CHAR

Referenca: 249807

 

 

 

Mesec rožnega venca

 

Oktober je mesec bogatih darov narave in razkošje jesenskih barv. Posvečen je Mariji.

Njej je posvečen tudi mesec maj. Takrat stopamo pred Marijo polni hrepenenja in prošenj za božji blagoslov. Po končani zimi se narava odeva v lepoto, Marijo takrat častimo kot najlepšo 'cvetlico maja'. V jeseni se Bogu zahvaljujemo za vse, kar nam je dala narava in po Mariji našo hvaležnost dajemo Bogu. 

Mesec oktober nas kliče k poglobljeni molitvi. V tem mesecu molimo rožni venec, molitev v kateri premišljujemo Jezusovo in Marijino življenje.

 

 

ROŽNI VENEC

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Najprej molimo apostolsko vero  - Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje….

Nato molimo Oče naš in deset zdravih Marij ter govorimo besede skrivnosti, ki jo molimo.

Na koncu vsake desetke molimo:

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

In dodamo:

O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.

 

 VESELE SKRIVNOSTI (ponedeljek in sobota)

1. ki nam poživi vero.
2. ki nam utrdi upanje.
3. ki nam vžgi ljubezen.

 

1. … ki si ga Devica od Svetega Duha spočela
2. … ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila
3. … ki si ga Devica rodila
4. … ki si ga Devica v templju darovala
5. … ki si ga Devica v templju našla

 

 

 

SVETLE SKRIVNOSTI (četrtek)

1. ki je naša pot.
2. ki je naša resnica.
3. ki je naše življenje.

 

1. … ki je bil krščen v Jordanu
2. … ki je v Kani naredil prvi čudež
3. … ki je oznanjal Božje kraljestvo
4. … ki je na Gori razodel svoje veličastvo
5. … ki je postavil sveto evharistijo

 

 

ŽALOSTNE SKRIVNOSTI (torek in petek)

1. ki nam utrdi spomin.
2. ki nam razsvetli pamet.
3. ki nam omeči voljo.

 

1. … ki je za nas krvavi pot potil
2. … ki je za nas bičan bil
3. … ki je za nas s trnjem kronan bil
4. … ki je za nas težki križ nesel
5. … ki je za nas križan bil

 

 

ČASTITLJIVE SKRIVNOSTI (sreda in nedelja)

1. ki nam vodi naše misli.
2. ki nam vodi naše besede.
3. ki nam vodi naša dejanja.

 

 

1. … ki je od mrtvih vstal
2. … ki je v nebesa šel
3. … ki je Svetega Duha poslal
4. … ki je tebe, Devica, v nebesa vzel
5. … ki je tebe, Devica, v nebesih kronal 

 

Lokacija: