Preskoči na vsebino


AKTUALNO

Stopili smo v novo leto 2020. Od blagoslovitve naše cerkve bo letos poteklo 33 let, 38 let od kar je občina Ptuj dala gradbeno dovoljenje, isto leto se je začela gradnja in 47 let od kar je bila v Kidričevem ustanovljena Župnija Sv. Družine.

Vsa ta leta je veliko otrok je pri nas sprejelo krst, sveto obhajilo, birmo, odrasli sveti zakon in zakrament svete spovedi. Pravi verniki vsako nedeljo prihaja poslušat Božjo besedo in se hranijo s 'kruhom močnih' pri svetem. Mnoge na poti k večnemu počitku pripeljejo najprej v cerkev in nato na božjo njivo večnega počitka.

V letu 2019 je sveti krst sprejelo 18. otrok, 8 fantkov in 10 deklic. Trije otroci so iz cerkvenega zakona, eden iz samo civilnega zakona, ostali iz skupnosti brez zakonske zveze. Prvo obhajilo je sprejelo 12 otrok, birmo 15, cerkveno sta se pri nas poročila dva para. Štirje pri nas krščeni (koliko imamo do sedaj sporočil) pa so bili poročeni drugod. Cerkveno pokopanih je bilo 13 pokojnih vernikov; 8 moških in 5 žensk. Od pokojnih je bila najstarejša ženska, stara 93 let, najmlajši pa je bil moški star 39 let.

Tudi letos se je pastoralno delo nadaljevalo v skupnih naporih ŽPS, ŽGS in ostalih župnijskih skupin. Število članov v ŽPS se je zelo zmanjšalo. Zdi se, da si mnogi ne vzamejo čas za timsko delo. Tako so omagali pred koncem mandata, ki jim ga je podelila Cerkev po rokah nadškofa metropolita msgr. Alojzija Cvikla.

 

ŽGS je bil preteklo leto zelo aktiven. Velik sad njegovega dela je gotovo novo centralno ogrevanje v župnišču in v cerkvi.

KKD Zvezdni dol nam je tudi v preteklem letu stalo ob strani. Veliko del za vzdrževanje parcele in tudi priprave praznikov smo naredili s pomočjo KKD.

Gotovo pa moramo dati vso priznanje našima ključarjema, ki sta vso leto zavzeto opravljala svoje poslanstvo.

 

Skupine ŽPS

  • Liturgična skupina

Po odhodu organistinje Doroteje Terbovšek liturgična skupina ni imela voditelja skupine, a vse aktivnosti so se nadaljevale. Skupina tudi ni imela predstavnika v ŽPS. Petje vodi gospa Marija Rampre.

Bralci. Število bralcev za mašo ob 9. uri se spreminja. Trenutno imamo 15 bralcev. Pri otroški ali družinski maši pa vedno izberemo bralce med otroki ali njihovimi starši. 

Ministranti. Pri mašah za odrasle velikokrat nimamo ministranta. Do birme v začetku oktobra smo še imeli po tri, vedno pa imamo ministrante pri maši ob 10.30.

Cerkev čisti 10 skupin. Devet je zelo rednih, ena skupina pa trenutno ne prihaja, vendar jo še vedno štejemo med skupinE. V naši župniji je težava v tem, da se starši, ki nimajo več otrok pri verouku, velikokrat umaknejo in niso več pripravljeni skrbeti za potrebe župnijske skupnosti. Popolnoma nerazumljivo je njihovo krščanstvo, ko takrat niti k maši več nimajo časa priti.

Molitvena skupina se v domu varovancev zbira k molitvam vsak torek in vsak petek in moli rožni venec pod vodstvom Zofije Holc in Pavle Pfeifer. Druga molitvena skupina je tudi letos molila vsak prvi petek pred večerno mašo. Zaradi slabega obiska od počitnic dalje moli vsako prvo nedeljo v mesecu pred nedeljsko mašo pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Župnija v ŽPS nima svojega predstavnika. Vodi jo gospa Magda Glažar.

 

  • Oznanjevalna skupina

 Verouk. Do počitnic je 1.,2.,4. in 5. razred učila gospa katehistinja Cvetka Bračun, 3. in 6. razred ter birmance pa župnik. Birmance mu je pomagala pripraviti za birmo gospa Vida Komljenović. V novem veroučnem letu je katehistinja Cvetka sprejela še 3. razred, gospa Vida 6. in župnik poučuje le 7. razred.

Komisija za družino. Uspešno nadaljuje delo. Vodi jo gospa Marija Jančec.

Župnijska oznanila ureja gospa Cvetka Bračun. Izdajamo 180 do 200 kosov. Župnijska oznanila  na spletni strani ureja Miran Bračun.

Dom varovancev – povezava poteka preko Zofije Holc, ki je tudi članica ŽPS. Bralka pri maši in molivka rožnega venca pri srečanjih molitvene skupine je Pavla Pfeifer.

Svetopisemska skupina se srečuje vsak 3. petek po maši. Vodi jo gospa Marija Škafar.

 

  • Župnijsko karitas vodi gospa Vida Komljenović.

Vsak mesec se člani Karitas zberejo na sestanek in pripravijo seznam obiskov starejših ljudi od 80. let, ter določijo kdo od Karitasa bo župnika spremljal k določeni osebi.

Skrbijo tudi za razdelitev EU hrane.

 

Župnik se v imenu Župnije iskreno zahvaljuje vsem župljanom, ki našo župnijo sprejemate kot skupni dom božjih otrok, vsem, ki ste vključeni in delate v ŽPS; v  liturgični skupini, oznanjevalni skupini, Karitasu, v ŽGS, v KKD Zvezni dol in številnim prostovoljcem. Zahvaljujem se za pomoč in sodelovanje civilne oblasti, podjetjem, družbenim, kulturnim in delovnim organizacijam.

Z novim letom stopimo naprej še z večjim spoštovanjem drug do drugega, sodelovanjem in pomočjo.  

 

 

 

Dogajanje v Cerkvi na Slovenskem

 

  • Predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore OFM pojasnjuje »… škofje določajo, da voditelj pogreba v mrliški vežici, cerkvi oz. na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda (lahko tudi pogrebno sv. mašo) in ga tam zaključi. Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa (sprevodu) in pri dejanju raztrosa.«

 

  • Teden molitve za edinost kristjanov

 »Delitve med kristjani nasprotujejo Božji volji, so v spotiko svetu in škodujejo oznanjevanju evangelija. Premaga jih lahko samo molitev, v katero zaupamo.«. Teden molitve za edinost kristjanov poteka od  18. do 25. januarja. Za letošnji teden so gradivo pripravili kristjani različnih Cerkva z Malte. Naslov gradiva je: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo.« Tudi naša župnija se bo vključila v to molitev pri večernih mašah. 

 

  • Teološki simpozij 2020 MLADI IN KRISTUS

Teološka fakulteta vsako leto pripravi teološki simpozij o pomembnih vprašanjih pastoralnega dela. Letos bo tema o mladih in njihovi veri. V Mariboru bo simpozij v Zavodi A.M. Slomška 11. marca 2020 za metropolijo Maribor, to je škofije Celje, Maribor in Mursko Soboto. Vabljeni so duhovniki, redovniki in redovnice, katehisti in katehistinje.

 

  • Obhajanje nedelje Svetega pisma

Na željo svetega očeta bomo letos obhajali nedeljo Svetega pisma na tretjo nedeljo med letom, to je 26. januarja. Geslo tokratne nedelje je: »Pogovarjala sta se.« Tudi naša svetopisemska skupina  bo pripravila slovesno obhajanje te nedelje.

 

  • Posvet o pastorali pri skavtih

29. januarja bodo skavti obhajali 30. obletnico delovanja. Proslava bo pri Svetem Jožefu v Celju. Program se začne ob 9. uri. Naša župnija podpira skavtsko  gibanje. Lansko leto je kar dvakrat gostila skavte, tako za njihove zaobljube in jesenski tabor.

 

  • 50. katehetski simpozij

z naslovom 'Empatija, mladostnik in nove poti evangelizacije' bo za katehistinje in katehete v Celju in Kančevcih  18. do 20. februarja.

 

+++

 

Mariborska nadškofija

  1. Letos so za kanonično vizitaciji na vrsti župnije v dekanijah Jarenina in Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
  2. Duhovniški dnevi bodo na Pohorju (hotel Bellevue) od torka, 3.do četrtka 5. novembra 2020.
  3. Študijski dan Centra za duhovne poklice bo potekal 22. januarja od 9. do 13. ure. Vabljeni duhovniki, dekanijski referenti za duhovne poklice, stalni diakoni, redovniki in redovnice, katehisti in katehistinje.
  4. Škofijsko srečanje kolednikov bo v soboto, 11. januarja 2020 v župniji Maribor – Pobrežje. (povzeto po Sporočilih SŠ 2020, 1)

 

 

 

Ali denar namenjen misijonarjem res pride do misijonarjev?

Otroci so v adventnem času zbirali denar v akciji 'Otroci za otroke', nato koledniki za naše slovenske misijonarje.

Iz mojega izkustva in prepričanja sem siguren, da ta denar res pride v njihove roke.

Najprej naj napišem, kako sem v času mojega bivanja v misijonih uporabil denar, ki sem ga takrat dobil od naših slovenskih otrok. Takrat smo še živeli v Jugoslaviji, takšne in podobne akcije niso bile dovoljene. Denarja tudi nismo smeli prenašati preko državne meje, vendar smo imeli misijonarji pomočnike. Meni je pomagal prelat Vilko Fajdiga, moj profesor s fakultete in zaposleni v pisarni Ognjišče v Ljubljani. Z njihovo pomočjo smo prenesli denar k lazaristom v Leuven v Belgiji. V takratnem Zairu sem vodil, sicer kot škofijski duhovnik misijon od lazaristov in sem vse potrebne stvari urejal preko patrov lazaristov v Leuvnu. 

Danes je mnogo lažje. Takrat so nam podarili le darove zbrane pri verouku, danes je dobrodelnost za misijonarje dovoljena in  v Ljubljani  imamo Misijonsko središče, ki povezuje misijonarje, zbira za njihove potrebe ter poskrbi, da sredstva pridejo do misijonarjev. Ker te akcije potekajo po vsej Sloveniji, se zbere več denarja, s katerim naši misijonarji uresničujejo tudi večje projekte. Mi smo se takrat za večja načrtovanja morali obračati na evropske dežele, ki niso bile pod 'železno zaveso', kakor so nam takrat rekli.

 

'Otroci za otroke' je mednarodna akcija in Misijonsko središče mora zbran denar oddati v Vatikan, medtem ko je koledniška nabirka namenjena našim slovenskim misijonarjem. Poročilo za zadnji zbrani denar je vedno podan na letakih, ki jih koledniki delijo, obenem so tam napisana tudi imena misijonarjev, ki prosijo za pomoč. V reviji Misijonska obzorja lahko na zadnji strani vedno preberemo imena donatorjev in komu so namenili svoj denar, sicer pa je vedno obširno predstavljeno delo Misijonskega središča na njihovi spletni strani.

Vprašanje: »Ali denar namenjen misijonarjem res pride do misijonarjev?« ljudje vedno radi postavljajo. Menda Slovenci radi dvomimo v naše humanitarne organizacije. Pred leti sem odgovarjal na članek objavljen v Večeru, 7. januarja 2008. Članek, objavljen v rubriki pisma bralcev je imel naslov: »Ali je Cerkev tako revna, da mora pošiljati otroke prosjačit?«  Objavljam ga tokrat v malo skrajšani obliki v Župnijskih oznanilih. 

 

»Ali je Cerkev tako revna, da mora pošiljati otroke prosjačit?

 

Velikokrat se sprašujem, ali se je potrebno vznemirjati in odgovarjati na take članke oziroma sploh na članke, ki neprijazno govorijo o Cerkvi.

Toda, kadar berem članke, ki posegajo v področje misijonskega delovanja Cerkve, se v meni oglasi neka sila in moram spregovoriti.

16 let sem živel v misijonih, na misijonu Lukoleja, ob reki Kongo, v takratnem Zairu. Poznam misijonsko delo in kako se uporabi denar, ki ga slovenski otroci  podarijo za otroke v teh deželah. Vsak misijonar si ustvari svoj način dela in v to vlaga svoje sposobnosti in sredstva. Moje poslanstvo je bilo močno povezano s šolstvom.

V misijonih sem vodil 11 osnovnih – prvostopenjskih in 7 drugostopenjskih  šol. Po njihovem sistemu so bili v prvo stopnjo vključeni razredi od 1. do 6.  in v drugo od 7. do 12. Organizacija pouka in vodstvo šol je bilo v rokah misijonarjev, plačevanje osebja, šolski programi in nadzor, inšpekcija pa v rokah države. Vsako leto smo vpisali v vsak razred več kot po 45 učencev, ki so morali po državnih predpisih v prvih mesecih pouka plačati šolnino in k pouku prihajati v predpisani šolski obleki, to je uniformi. Mnogi revni starši teh stroškov niso zmogli. Vsako leto je vsaj kakih 50 afriških otrok bilo iz srca hvaležnih slovenskim otrokom, saj sem jim šolnino plačal iz vsote denarja, ki so ga slovenski otroci zbrali - »naprosjačili«-  in mi ga poslali. Veseli so bili tudi zvezkov, svinčnikov, radirk, tablic s kamenčkom za pisanje in drugih podobnih daril…, ki sem jih tu in tam poklonil revnemu učencu. V teh krajih ni bilo knjigarn, kamor bi otroci šli kupit svoje šolske potrebščine. Misijonarji smo na začetku šolskega leta priskrbeli potrebščine, ki so jih seveda od nas kupili po najnižji možni ceni. In ko so te drobne črne rokice naštele vse kar so imele in solznih oči zrle v tebe, a denarja je bilo premalo, si zvezek dal, otročička pa potolažil z nasmehom.

Še bolj so bili hvaležni slovenskim otrokom mladi bolničarji in bolničarke, ki so študirali v sosednem protestantskem misijonu Bolobo, od nas oddaljenem kakih 400 km. S tem misijonom smo bili povezani s telefonijo – brezžičnim telefonom. Aparat smo imeli priklopljen na akumulator in smo imeli povezavo le dvakrat na dan po 10. minut. Največje število sporočil je bilo od študentov s sledečo vsebino: »Pojdite k mami, lepo prosim, povejte ji, da sem lačen, lačen, …« Po sprejetem sporočilu sem res šel in bil priča drugemu tarnanju: »Ne morem pomagati. Prodali smo že stroj za šivanje, prodali smo zaloge manioke, … naj potrpi, pri najboljši volji ne morem pomagat.« Največkrat so takšne najbolj težke situacije zopet reševali slovenski otroci z »naprosjačenim« denarjem. Moje sporočilo, po ponovnem klicu iz misijona Bolobo je bilo: »Dajte mu. Naj konča šolo. Vam bom, ko se ob priliki srečamo, izročil ta denar.«

Vem, da so darovi slovenskih otrok le kapljice v morje revščini, kjer delujejo naši misijonarji. Toda te kapljice velikokrat omogočijo plovbo pirog bodočnosti otrokom v Afriki, Aziji in drugod. Kaj niso to darila, ki jih Jezus potrebuje danes? …

Velikokrat se čudim, da mnogi, ki pišejo o naši Cerkvi, njenih »dobrih namenih,« to Cerkev in njeno delo, tako slabo poznajo.   

Anton Pačnik, župnik

 

 

 

Mesec november

 

Mesec november je še posebej posvečen našim rajnim. Ljudje v velikem številu obiskujejo grobove svojih rajnih, jih krasijo, se o smrti svojih dragih pogovarjajo, obujajo spomine na njihovo življenje in zanje molijo.

 

Za nas Kristjane ima prav poseben pomen 1. november, ki ga ne imenujemo 'dan mrtvih', ampak praznik 'vseh svetnikov.' Že ime tega praznika želi poudariti naše gledanje na smrt in odhod s tega sveta. Dan mrtvih, obhajamo naslednji dan, to je 2. november in ga imenujemo 'spomin vseh vernih rajnih.'

 

 

 

Pokop

 

Pokop pokojnikovega telesa je za Katoliško Cerkev ločitev od tega sveta, odhod k Nebeškemu Očetu. Kristjan gleda na smrt kot na srečanje z Gospodom; v smrti se namreč na edinstveni in bolj oseben način srečata Bog in človek.

 

S polaganjem telesa v zemljo na blagoslovljenem pokopališču se na simbolni ravni spominjamo Kristusove velikonočne skrivnosti: trpljenja, smrti, polaganja v grob in vstajenja mrtvih. Simboli (križ, sveča…), obredi in besedila ob pogrebnem slovesu izražajo skrb in spoštovanje, ki ju imajo kristjani do telesa vsakega pokojnika, predvsem pa vero v vstajenje od mrtvih.

 

Za kristjane cerkveni pogreb z raztrosom ni dovoljen!

 

Zaradi sekularizacije in spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščin so slovenski škofje sprejeli dopolnila k sedanjim smernicam krščanskega pogreba in žarnega pokopa. Nekih posebnih sprememb ni, izstopa pa raztros pepela. Pri tem pravijo:

Če se iz tehtnih razlogov izbere kremacija trupla, mora biti pepel praviloma shranjen na svetem kraju, torej na pokopališči, ali če je primerno, v cerkvi oziroma zato s cerkvene strani  posebej namenjenem območju.

Želja, da bi bil umrli raztrosen v morju, gorah, gozdu oziroma na pokopališču, je krščansko nesprejemljiva, saj v takšnih primerih bolj poudarja ljubezen do narave , to je želja ostati povezan s tistim, s čemer je bil pokojnik povezan v zemeljskem življenju, kot pa z   

  Bogom in bližnjimi. Pri tem ni prostora za upanje na večno življenje in življenje v Bogu. 

Raztros pepela izpušča možnost za molitveno spominjanje pokojnika, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Kdor nima groba, ne dopušča spomina, zato hitro pride do pozabljanja. To lahko vodi v panteistično in naturalistično ali nihilistično dojemanje življenja in smrti. ..

Da bi se izognili vsaki obliki panteističnega, naturalističnega ali nihilističnega zmotnega pojmovanja, (kristjanu) ni dovoljen raztros pepela v zrak, zemljo, vodo ali na pokopališče kakor tudi pretvorba pepela v spominke, zlatarske izdelke ali druge predmete…

(Povzeto po 'Spoštovanje teles umrlih …pastoralne smernice za krščanski pogreb in žarni pokop,'Sporočila, 11,2019).

 

 

 

Mesec oktober

 

V naši župnijski cerkvi imamo na vidnem mestu postavljen kip Fatimske Matere Božje, ki nas vabi k molitvi, posebej k molitvi rožnega venca. Pred dvema letoma smo obhajali stoto obletnico prikazovanj Matere Božje v Fatimi. Marija se je prikazala trem pastirčkom in 13. oktobra 1917 jim je povedala: »Kraljica rožnega venca sem.«

 

Molitev rožnega venca  in tudi drugih molitev prinaša notranji mir in neskončno razsežnost upanja. Prenehanje moliti pomeni prenehanje verovati in upati. Bog sprejme naš pogovor z njim,  pa naj bo to ali slavilna ali zahvalna molitev ali prošnja.

 

V mesecu oktobru bomo vsak dan molili rožni venec v cerkvi pred mašo, zopet pa bodo v nedeljah pred mašo molitev pripravile in vodile župnijske skupine:

  • 6. oktober  - Molitvena skupina za duhovne poklice
  • 13. oktober  - člani ŽGS, ŽPS in KKD Zvezdni dol
  • 20. oktober -  Karitas
  • 27. oktober -  župnijski pevski zbor

Otroci bodo vsako nedeljo molili desetko rožnega venca, v domu varovancev pa bodo molili rožni venec vsak torek in petek ob 15. uri.

 

 

Mesec september

 

Ulice v Kidričevem so naenkrat zaživele. Saj se nam je zdelo, da po njih vlada prevelika tihota. Seveda, otroci so bili na počitnicah; na morju, planinah, pri starih starših na vasi ali morda celo nekateri s svojimi starši na turističnih plažah preko 'luže', kakor rečejo. V začetku meseca septembra, pa naenkrat vse postane drugače,  treba bo zopet  v šolo, začeti pouk, konec je s počitnicami. 

 

Tudi verouk bomo začeli in se učili o Jezusu Kristusu, Božjemu Sinu, ki ga je Bog poslal, da bi nas s svojim naukom poučeval, kako naj  lepo živimo. Po zakramentih nas bo Jezus Kristus posvečeval in nas tako vodil k svojemu Očetu, ki je večna ljubezen. Otroci  in starši  se bomo še z večjim veseljem udeleževali svete maše, otroške oziroma družinske maše bodo otroci sami pripravili ali v soboto zvečer ali v nedeljo ob 10.30, pri mašah pa bo Jezus sam v sveti hostiji prihajal v naša srca.

 

 

 

ŽUPNIJSKO ROMANJE - 7. september 2019

 

Program:

 

Odhod izpred župnišča Kidričevo ob 8. uri.

Z avtobusom bomo krenili proti Njivercam in se ustavili na avtobusni postaji Njiverce vas, nato na avtobusni postaji Kidričevo in še na avtobusni postaji Kungota.

Marija Snežna -  maša ob 10.30, po maši ogled cerkve

Sveta Ana - ogled cerkve in kosilo ob 13. uri

Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Ogled cerkve in kleti

Ptuj - večernice v cerkvi Leopolda Mandića.

 

Domov se bomo vrnili med 18. in 19. uro.

 

Romanje nas bo stalo18 EUR po osebi – 8 EUR avtobusni prevoz in 10 EUR kosilo.

 

 

 

OGREVANJE CERKVE IN ŽUPNIŠČA

 

ŽGS se je v letošnjem letu odločil za nakup nove peči za centralno ogrevanje in posodobitev dosedanjega ogrevalnega sistema.

Za izvedbo del je bil izbran najugodnejši ponudnik SMART ENERGY, Vodušek Rihard s.p.

Izvajalec je pričel z deli 19. avgusta, zaključili pa so 29. avgusta 2019.

V prihodnjem tednu bomo prejeli dokončni račun.

Ko bomo imeli račun, bomo podali vlogo na EKO sklad za subvencioniranje.

Rudi Bogdan, član ŽGS

 

 

Kako bomo plačali?

 

V tem času smo izvajalcu že nakazali 5.000 EUR – 700 EUR je dodal gospod župnik.

Občina Kidričevo bo za cerkev namenila 5.000 EUR – ko bomo prejeli račun, ga bomo dostavili na Občino. Po prejemu sredstev, jih bomo takoj prenakazali podjetju SMART ENERGY.

Donatorji - v začetku meseca julija smo poslali 40 pisem podjetjem in samostojnim podjetnikom s prošnjo za

donatorstvo. Do sedaj so se na prošnjo odzvali:

Edo Knaus, s.p.

Šalamun Zlatko s.p.

Kmetijstvo Polanec d.o.o.

Eden od donatorjev ne želi biti imenovan, s podjetjem Saubermacher pa je že podpisana pogodba za donacijo. Je pa še en donator, s katerim še nismo uspeli vzpostaviti povezave za dovoljenje objave imena niti preko telefona, niti preko maila.

Do dne 30.8.2019 smo verniki in donatorji zbrali skupaj 4.497 EUR za posodobitev ogrevanja v cerkvi in župnišču.

 

Poslali bomo tudi vlogo na EKO SKLAD (subvencionirajo 20% vrednosti naložbe) – zadolžen Rudi Bogdan.

Še vedno nam manjka kar precej sredstev za pokritje celotne naložbe, zato z zbiranjem prostovoljnih prispevkov nadaljujemo.

Tudi je odvisno, koliko bomo dobili povrnjeno od EKO SKLADA, saj moramo predložiti potrdilo o dejanskem plačilu – to pa pomeni, če letos ne bomo uspeli plačati preostanka dolga, potem bomo dobili povrnjeno le 2.000 EUR, če bi pa lahko pokrili investicijo v celoti, nam bo EKO SKLAD povrnil dobrih 3.000

 

Vsem, ki ste že darovali prispevke za posodobitev ogrevanja se prav lepo zahvaljujemo.                                              

Cvetka Bračun

 

 

Celodnevno češčenje

 

Naša župnija vsako leto 11. avgusta obhaja zelo pomemben dan, to je dan celodnevnega češčenja. Takrat pred Najsvetejšim molimo in prosimo za Božje varstvo, mir, božji blagoslov v naših družinah, pri vzgoji otrok, Božje varstvo  pri delu v tovarnah, na poljih, službah, šolah…  Dokler bomo zvesti v molitvi in v prošnjah Bogu, tako dolgo nas bo Bog blagoslavljal in varoval! Pridite!

Ta dan pa naša župnija moli tudi za našo škofijo in Cerkev na slovenskem kot dežurna za molitev. Vsak dan namreč v Sloveniji ena župnija moli za vse župnije, za vse vernike v Sloveniji. Pridite!

Zaključek celodnevnega češčenja ob 18. uri bo vodil letošnji novomašnik. Pred mašo nam bo podelil novomašniški blagoslov. Naše babice in dedki so rekli: »Na novo mašo – po novomašniški  blagoslov -  bomo šli, če tudi raztrgamo nove čevlje.« Darovi pri tej maši bodo namenjeni Primožu,  mlademu duhovniku, ki se po dolgem študiju podaja na svoje duhovniško poslanstvo. Podprimo ga z molitvijo in darovi.

 

  • Ob 8.30 bomo izpostavili Najsvetejše,
  • Ob 9. uri bo nedeljska sveta maša in češčenje do 12. ure.
  • Ob 15. uri bomo zopet izpostavi Najsvetejše in bo češčenje do 17. 30,
  • Ob 17.30 bodo pete litanije
  • Ob 18. uri bomo zapeli pesem »Novo mašnik bod' pozdravljen«, sprejeli novomašniški blagoslov in nato bo sveta maša, ki jo bo vodil novomašnik Primož Lorbek.

 

Zaključek maše bo s slovesnim blagoslovom z Najsvetejšim.

Po maši bo pogostitev duhovnikov in povabljenih.

Čez dan bodo vodile molitve pred Najsvetejšim molitvene skupine, zvečer na zaključku pa se bomo vsi zbrali  k sveti daritvi novomašnika Primoža.

 

 

 

HUUUUURA, počitnice so tu!

 

V letošnjem pastoralnem letu smo zaključili z veroukom, pred vsemi nami pa so bolj ali manj brezskrbni počitniški dnevi. Nekateri se boste odpravili na morje ali v toplice, morda se boste odpravili novim dogodivščinam naproti v kakšno drugo državo, ali se boste odločili za nabiranje novih moči v neokrnjeni naravi, daleč od množic turistov in poletnega vrveža.

 

Kamorkoli nas bo pot vodila, je najpomembneje, da si odpočijemo duševno, telesno pa tudi duhovno. In ko bomo tako »uživali« v brezskrbnih dneh, brez vsakodnevnih obveznosti nikakor ne pozabimo na Jezusa. Naj bodo naši dnevi še tako brezskrbni, tudi naša duša potrebuje hrano.

 

Radi se spomnimo, kako nam je bilo lepo pri mašah, ko smo se zbirali pri oltarju, pa naj bodo to nedeljske jutranje maše, ali otroške in birmske maše z diaprojekcijami. Kako je bilo čudovito, ko smo v župniji izvedli svetopisemski maraton, proslavo ob materinskem dnevu, pa križev pot, ki so ga pripravljale različne skupine v župniji ali morda, ko smo imeli večer veroučencev, ko pa žal zaradi slabega vremena nismo mogli prespati v šotorih. Spomnimo se tudi nepozabnega dne v mesecu februarju, ko se je pri nas cel dan mudil nadškof Alojzij Cvikl, Pa seveda ne pozabimo naših občutkov, ko smo praznovali rojstvo Jezusa Kristusa in veselja ob veliki noči, ko je bila premagana smrt.

 

Vsega tega in se je vredno spominjati. Vsi ti sadovi našega dela nas krepijo in še tesneje povežejo z Jezusom.

 

Vsak zase zberimo, kar smo lepega doživeli in slišali Božjega v tem letu in se tega radi spominjajmo in nato recimo našemu Gospodu kakšno besedo…

 

Telo potrebuje hrano in tudi naša duša mora od nečesa preživeti. Potrebuje “hrano”. In še kako pomembno je, da je ta hrana prava. Pri njej velja enako kot pri telesu. Če uživa zdravo hrano, potem bo zdrava.

 

 

Kaj torej dati na naš “dušni meni”? Seznam je neskončno dolg. Od molitve, Svetega pisma, spovedi,... Na vrhu seznama pa je seveda… evharistija oz. sveta maša – obhajilo. Če želimo svoji duši najboljšo hrano, potem je to to. Le da se pri evharistiji prejšnji proces rahlo spremeni. Če se pri telesnem prehranjevanju to, kar jemo, spreminja v naše telo, je pri evharistiji ravno obratno.

Cvetka Bračun

 

 

 

ŽUPNIJSKO ROMANJE

7. september 2019

 

»Hribček za hribčekom se dviga iz tal, …« je pred skoraj stoletjem zapisal pisatelj Ožbalt Ilaunig.

 

Podali se bomo torej po hribčkih in to v Slovenskih goricah.

 

Naša prva postaja bo

Marija Snežna

 

Ogled cerkve in sveta maša.

Cerkev ima zaradi svoje višinske lege zelo lep razgled. Na vzhodu se vidi kapela Rožengrunt, ki jo opeva tukajšnji rojak Stanko Majcen. Radgonski grad, Kapela pri Radencih, Sveta Ana, Sveti trije kralji, Sveti Anton, delno grad Borl, Zavrh, Sveta Barbara, Mariborsko Pohorje, Sveti duh na Ostrem vrhu in ob ugodnem vremenu še vrh gore Pece. V Avstriji pa St. Weit in še dve drugi cerkvi, ter gore, ki oklepajo z južne strani graško kotlino.

 

 

Sveta Ana

 

Ogled cerkve in zeliščnega vrta ter kosilo

Občina Sveta Ana je kraj v Slov. goricah kjer se harmonično

združujejo geografska lega, neokrnjena narava in prijazni delovni ljudje. Predvsem dobri klimatski pogoji za vinogradništvo preusmerjajo klasično kmetijsko dejavnost v dopolnilne dejavnosti in turistično ponudbo.

Popotnik, ki ga pot zanese v ta kraj, lahko najde duhovni mir, v naravi in na pohodniški poti okrepi telo in ob domači hrani in dobri kapljici najde veselo razpoloženje.  

Za konec se bomo pri Sveti Ani še sprehodili po zeliščnem vrtu. Uživali bomo lahko v družbi stoterih zdravilnih rastlin, v opojnih vonjavah dišavnic in jih nekaj tudi podrobneje spoznali.

 

 

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

 

Ogled cerkve in kleti

Največja znamenitost kraja je velika baročna cerkev s tremi novimi zvoniki, pa tudi stopnice, ki vodijo od cerkve do akumulacijskega

jezera in ob katerih je križev pot. Sveta Trojica je ogledna točka za romarje. Zanimivost kraja je tudi “Krajnčeva ruda” oziroma Oseški kamnolom; iz njega sicer danes več ne kopljejo kamna, v preteklosti pa je bil to pomemben kamnolom (odprt je bil pred letom 1358, deloval je do leta 1950). Z materialom iz njega so zgradili cerkev pri Svetih treh kraljih in tudi del obnovljenega obzidja cerkve Svete Trojice, ter večino starejših slovenjegoriških hiš. Zanimivost Svete Trojice je tudi Don Pierinova komuna za pomoč odvisnikom od drog.

Cerkev ima tri kleti eno nad drugo. Spodnjo  - vinsko, ki jo bomo obiskali,  ima v najemu Kulturno društvo.




Ptuj

 

Večernice v cerkvi Leopolda Mandića

Cerkev Leopolda Mandića je najmlajša izmed cerkva, ki jih bomo obiskali na našem romanju.

Temeljni kamen za cerkev v Novi vasi pri Ptuju, posvečeno kapucinu sv. Leopoldu Mandiću je na velikonočni ponedeljek, 17. aprila 1995 blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger.

Dvanajstega maja letošnjega leta je bila cerkev posvečena, posvetil pa jo je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.  

V cerkvi so tudi relikvije svetnika Leopolda Mandića. 

 

LEPO VABLJENI NA NAŠE ŽUPNIJSKO ROMANJE.

 

Natančen čas odhoda in ceno romanja bomo objavili v Župnijskih oznanilih, ki bodo izšla prvo nedeljo v mesecu avgustu.

 

 

 

Junij

 

Mesec junij nas vsako leto nagovarja s prazniki z bogato vsebino. Letos bomo v tem mesecu praznovali binkošti, nedeljo Svete Trojice ter praznik Svetega rešnjega telesa in krvi.

V naši župniji vsako leto slovesno obhajamo župnijski dan in obenem žegnanje na prvo nedeljo v mesecu juniju. Takrat se bomo Bogu zahvalili za župnijo in novo cerkev, ki je bila posvečena, 31. maja 1987. 

Ko se tako Bogu zahvaljujemo, pregledamo naše delo v preteklem pastoralnem letu, drug drugemu čestitamo, posameznikom v znamenje zahvale za zvestobo župnijskemu občestvu podelimo kristalno vazo,  vsem prizadevnim članom pa vrtnico zahvale in priznanja iz župnijskega vrta. To nedeljo zaključujemo tudi veroučno leto, zato otrokom razdelimo spričevala veroučnega leta, pohvale in priznanja za veroučne ter župnijske aktivnosti.

 

Na tem kraju, kjer danes stoji prekrasna moderna cerkev z župniščem, je nekoč raslo trnje in robidovje. Glede na takratne politične razmere in materialne zmožnosti novoustanovljene župnije, lahko  rečemo: »Na tem kraju so se dogajali čudeži.«

Ko berem nadškofovo besedo sobratom v Sporočilih slovenskih škofij našega nadškofa metropolita msgr. Alojzija Cvikla o prvih binkoštih, v tem binkoštnem čudežu prepoznam tudi kidričanski  čudež. Nadškof pravi: »V moči Božjega Svetega Duha so učenci postali skupnost, v kateri je prostor za vsakega. V ospredje je stopila ljubezen, tista ljubezen, ki je med Očetom in Sinom. Saj je sam Sveti Duh ta ljubezen.«

In ko razmišljam v tem,  moram reč:« Da,  ljubezen je tudi v Kidričevem povezala vernike v skupnost, počutili so se kot bratje in sestre, sicer so bili različni po značaju, temperamentih, sposobnostih, a družila jih je ljubezen. Z župnikom Obranom so se odločili, da na tem kraju zgradijo svetišče Bogu v čast, ki jih bo še tesneje povezalo med seboj.«

Na poseben način jih je spremljala priprošnja Fatimske Matere Božje, katere kip imamo v naši cerkvi in Međugorske Matere Božje, katere umetniško izdelane reliefe kiparke Alojzije Ulman  imamo na desni strani našega svetišča.  

Gospod Obran je takrat, ko je moral že začeti gradnji župnišča dograditi zaklonišče, kar je izčrpalo vsa pripravljena sredstva, poromal v Međugorje. Tam se je zgodil drugi pomembni čudež. Srečal je župnika Jošta Siegwarta iz župnije Leibstadt v Švici. V kroniko je gospod Obran zapisal: »Če ne bi tisti dan molil za pomoč, če ne bi bil v svetem kraju molitve, se ne bi srečal s tako velikodušnim župnikom, ne bi mogel dati slovenski cerkvi, mariborski škofiji in župniji posvečene cerkve.«

Ti veliki dogodki iz preteklosti naše župnije nas navdušujejo in spodbujajo, da zavzeto, ponosno, pogumno ter z veseljem tudi danes nadaljujemo to veličastno delo, delo medsebojne ljubezni v naši župnijski skupnosti in skrbi za božje svetišče.

župnik

 

 

 

Ogrevanje v župnišču

ŽGS želi do prihodnje zime v našem župnišču obnoviti ogrevanje. V ta namen zbiramo materialna sredstva. Zelo ugodna ponudba se nam zdi ponudba Valher. Investicija bo okrog 15.500 €. Z obljubljeno pomočjo (5000 €) in do sedaj  zbranimi našimi sredstvi (1947.5), za kar se našim vernikom zahvaljujemo, imamo pripravljeno slabo polovico.  ŽGS se pogosto sestaja in išče najboljše rešitve.   

 

 

 

Maj posvečen Mariji

 

V Sloveniji si ne moremo predstavljati meseca maja brez šmarnic – vsakoletne ljudske pobožnosti v čast Mariji. Pobožnost te vrste poznajo tudi drugod po svetu. Pri nas smo jo poimenovali po cvetlici šmarnici, ki v tem mesecu cvete po naših gozdovih.

 

V teh pobožnostih vedno beremo iz zato pripravljene knjige, ki jo vsako leto pripravijo šmarničarji, in v vsakodnevnih zgodbah govorijo o Mariji, ali pa tudi o svetnikih in pogumnih dobrih ljudeh.

 

Šmarnice bomo brali vsak delavnik ob 18.30 pod akacijami, kadar nam vreme ne bo naklonjeno v cerkvi,  v nedeljo pa pri drugi maši. Enkrat se bomo s kolesi napotili v Strnišče in tam prebrali šmarnice in enkrat v Njiverce do kapele. Šmarnice je napisala Berta Golob z naslovom Misijonar ob Nilu.

 

 

 

Kdo je Ignacij Knoblehar?

 

Ignacij Knoblehar je Slovenec, ki je za časa Avstro-Ogrske misijonaril in raziskoval ob reki Nilu.

 

Bil je zvedav otrok, vztrajen kot dijak v domačih in tujih šolah, dosleden v svojem poklicu in delu ter ves predan Bogu.  

 

O reki Nilu se je v tistem času malo vedelo, četudi je bila Slovenija preko Trsta precej povezana z egipčanskim mestom Aleksandrijo, pa tudi s Sudanom. Nekateri so mislili, da je Nil le Svetopisemska reka, saj je bila skrivnostna zaradi nepoznanega izvira. Nekateri so njen izvir postavljali  pod znamenite Mesečeve gore, visoko severno od ekvatorja. Tridesetletni Ignacij je zaplul po tej reki in se na lasne oči prepričal, da so omenjene karte napačne in je treba izvir iskati južno od ekvatorja.

 

Ignacij je bil predvsem misijonar, a ob njem so bili sodelavci obrtniki, učitelji in prostovoljci različnih poklicev. Ker takrat fotografije niso poznali, so veliko poslanstvo opravili spremljevalci risarji, ki so risali pokrajine, ljudi in predmete.  Veliko različnih predmetov je ob začasnem obisku doma leta 1850 prinesel seboj.

 

Ustanovil je tri misijonske postaje: Kartum, Sveti Križ in Gondokoro. Od papeža Pia IX., je dobil pooblastilo za vodenje  Apostolskega vikariata za centralno Afriko s sedežem v Kartumu.

 

 

 

»Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera«,

piše apostol Pavel  Korintčanom. (1 kor 15,14)

Toda Kristus je vstal,

kar kristjani praznujemo že več kot 2000 let.

To je doba v kateri je bilo nešteto poskusov,

da se ta resnica ovrže,

nešteto nasprotnih državnih in političnih sistemov,

ki so povzročili mnogo žrtev in mučencev zaradi tega prepričanja.

Vsa ta nasprotovanja in vsi ti poskusi tega velikega sporočila nikakor niso ovrgli, nasprotno rodili so nešteto svetnikov, ki so ravno zaradi tega prepričanja dosegli polnost svojega življenja.

 

Kajti velika noč ni le spomin nekega dogodka, je praznovanje Kristusa, ki je vstal in je ostal z nami. V vseh življenjskih situacijah je z nami, predvsem v trpljenju in smrti. Naše življenje se prepleta s Kristusovim vstajenjem in praznik Jezusovega vstajenja je naš največji praznik.

 

 

 

»Odrini na globoko« (Lk 5,4c).

 

Človek je od vseh stvari najpomembnejše bitje, kateremu je podarjeno, da sam čuje nad seboj, skrbi za svoje počutje, zdravje, a se tudi odloča za 'plitvo ali globoko' duhovno življenje. Od časa do časa se mora ustaviti in premisliti kdo je, od kod prihaja in kam gre, kaj je končen cilj njegovega garanja, trpljenja in prizadevanja za 'lepše' življenje, katerega klico nosi v globini svojega srca.

 

Vse religije in vse vere poznajo spodbudo k poglobitvi duhovnega življenja. Za nas kristjane je to postni čas, ki se začne s pepelnico in se konča z veliko nočjo. V tem času kristjani v petkih ne jemo mesa in  se postimo na pepelnico in veliki petek.

Kakšen je ta naš post? Pravi kristjan ne le da na pepelnico in veliki petek ne jé mesa, ampak se le enkrat na dan do sitega naje. Ta postna postava pa ne velja za otroke mlajše od 14 let in odrasle nad 60 let, gotovo pa ne velja za tiste, ki jim zdravstvene težave takšnega načina posta ne dopuščajo. 

 

Veliko župnij in cerkvenih organizacij nam v postnem času ponuja svoje postne spodbude in programe. Nekateri se nam zdijo zelo dobri. Naša župnija pa tudi pripravlja vrsto programov, postnih aktivnosti in spodbud. Nekatere predstavljamo. Nikar jih ne spreglejmo. Župnija je velika družina verujočih v domačem kraju.  V župniji drug ob drugem rastemo v veri, se spodbujamo, spopolnjujemo, morda spreminjamo, gotovo pa gradimo ljubezensko občestvo. 

 

Ustaljena oblika postne spokornosti je križev pot, ki ga v naši župniji vsako leto molimo zelo slovesno.

 

 

Križev pot v postnem času

† Petek,

8. marec ob 17.45

ministranti

† 1. postna nedelja

10. marec ob 8.30

 Župnijski pastoralni in gospodarski svet

† petek,

15. marec ob 17.30

ministranti

† 2. postna nedelja

17. marec, ob 8.30

pevski zbor

† petek,

22. marec ob 17.45

ministranti

† 3. postna nedelja

24. marec ob 8.30 

Katoliško kulturno društvo Zvezdni dol

† petek

29. marec ob 17.45

ministranti

† 4. postna nedelja

31. marec ob 10. uri

Molijo otroci in nosijo otroški postni križ

† petek,

5. aprila, ob 17.45

ministranti

† 5. postna nedelja

7. aprila ob 16. uri

ŠTERNTALSKI KRIŽEV POT

† CVETNA NEDELJA

14. aprila ob 10. uri

Samo 1 sveta maša ob 10. uri – s  procesijo s presmeci

 

V Kungoti bomo vsako postno nedeljo molili križev pot ob 7.15.

 

Župnijska karitas vsako leto priporoča akcijo 40 dni brez alkohola.

 

Postni čas nas še posebej nagovarja, da čutimo bolečino drugih, da se jim približamo in jim prisluhnemo. Da znamo sočustvovati z njimi in jim ponuditi roko, da bodo začutili ljubezen, da bo tudi v njihov dom posijalo sonce.

 

Tudi letos nas je Slovenska karitas povabila, da se pridružimo preventivni spodbudi pod geslom  Za odgovoren odnos do alkohola. Vabi nas, da smo na vsakem koraku odgovorni, brez raznih drog in alkohola. Naj bo veselje v naših družinah, naj nas cesta varno pripelje domov.

 

Naše Kulturno društvo v postnem času sodeluje z delavnicami za odrasle in otroke – razpored aktivnosti bo objavljen v prihodnji številki Župnijskih oznanil.

 

Veliko aktivnosti med postom poteka pri veroučencih:

  • Akcija, da ne bo Jezusa tako močno pikalo,
  • Križev pot z nošenjem postnega križa,
  • Uprizoritev postaj križevega pota pri Šterntalskem križevem
  • Priprava presmecev in nošenje 3 metrskih presmecev pri procesiji cvetne nedelje
  • o nekaterih aktivnostih pa se otroci dogovorijo pri verouku in jih tudi realizirajo.

 

Jezus pravi Petru: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Jezus v postnem času pravi naši župniji: »Odrinite na globoko, vrzite mreže za lov. Ujeli boste nekaj lepega za Boga in vsakdo za svojo dušo.«

 

 

December - najlepši mesec

V mesecu decembru poteka veliko dogodkov, ki nas razveselijo in iz naše morda vsakdanje turobnosti  popeljejo v vedro ter bolj veselo življenje. Gotovo se tega meseca najbolj veselijo otroci, saj jih obišče dobri Miklavž, Dedek mraz in morda še Božiček. Za nas kristjane pa je velik in osrednji dogodek tega meseca obhajanje Kristusovega rojstva, praznovanje božičnih praznikov ter vstop v novo leto.

Na božič se pripravljamo z adventom, ki ga simbolično ponazorimo s prižiganjem štirih sveč na adventnem vencu. Vsako nedeljo prižgemo eno svečo več. Z vsako svečo je več svetlobe in toplote, tako naj bi bilo tudi v naših srcih, naših družinah in v naših vsakdanjih odnosih. Nato s polnim srcem lepote stopamo pred v jaslih ležečega Jezusa in z njegovim blagoslovom v novo prihajajoče leto.

Župnik s sodelavci vam želi lepo pripravo na božič, vesele praznike in blagoslovljeno novo leto 2019.  

 

 

Obhajilo

Od sedanjega papeža Frančiška so nekateri ljudje pričakovali veliko sprememb. Med drugim so bili prepričani, da bo odpravil celibat, k obhajilu pa bodo lahko šli vsi ljudje, kot po nekakšno nagrado, da so se udeležili obredov, tudi tisti, ki živijo v partnerstvu oziroma neurejeni zakonski skupnosti. 

Celibat je disciplinska določba Cerkve in se lahko spreminja in prilagaja potrebam Cerkve. V okviru Rimskokatoliške Cerkve je določba dokončno uvedena v času Clunyjske reforme na Tridentinskem koncilu, predvsem zaradi dednega prava.

Drugače pa je s svetim zakonom, ki je postavljen kot zakrament in temelji na Svetem pismu. Jezus pravi: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti se od vaših žená, od začetka pa ni bilo tako.  Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, in se oženi z drugo, prešuštvuje« (Mt 10, 8-9).

Papež Frančišek naroča, da moramo vernikom, ki hote ali ne hote nimajo urejenega zakona, kazati prijazno pozornost. Ne glede na njihovo življenje, jih moramo vključevati v cerkvene skupnosti in jim zaupati cerkvene službe. Spovednikom in duhovnim voditeljem je poslal kar nekaj navodil, toda nauk Katekizma Katoliške Cerkve se ni spremenil, papež pač ne more spreminjati Svetega pisma, ki je osnova zakramenta svetega zakona.   

Ker Cerkev ne more priznati izven zakonske skupnosti, to postane ovira za prejemanje nekaterih  zakramentov, tako tudi svetega obhajila.

Cerkev je vedno poudarjala vest posameznika  in kar pravi apostol Pavel: » Kdor bo torej nevredno jedel ta kruh in pil ta Gospodov kelih, se bo pregrešil nad Gospodovim telesom in krvjo. Naj torej vsak sebe presodi in tako jé od tega kruha in pije iz keliha, kajti kdor jé in pije, jé in pije svojo obsodbo, če ne razpoznava telesa Kristusovega (1Kor 11, 27-29).

Cerkev danes teži po poglobitvi zakramenta svetega zakona. Na veliko organizira skupine poročenih, predavanja za ločene in ponovno poročene in tečaje za pripravo na zakon.

Duhovnik v spovednici naj bi bil zelo takten in prijazen, naj bi ne 'vrtal' z vprašanji, toda spovedancu, ki pove, da živi v neurejenem zakonu, mora povedati odkrito, kaj glede tega uči cerkveni nauk in spovedancu ne more dati odveze. Kdor pa ni spravljen s sveto Cerkvijo, si s prejemanjem obhajila 'sodbo je in pije.' Pred Bogom bo odgovarjal za svoja dejanja.

Za prejem svetega obhajila Cerkev uči: »Kdor hoče prejeti Kristusa v evharističnem obhajilu, mora biti v stanju milosti. Če se zaveda, da je smrtno grešil, ne sme pristopiti k evharistiji, ne da bi prej prejel odvezo v zakramentu pokore« (kanon 1415).

Župnik pri obhajanju obhajanca ne sme zavrniti (razen v izrednih primerih), večkrat pa mora opozarjati in učiti, da kdor nevredno je ta kruh, greši in si sodbo je in pije. 

Mnogi pristopajo k svetemu obhajilu in se na nauk Svetega pisma in cerkvenega učenja ne ozirajo, morda iz nevednosti, morda iz drugačnih razlogov, toda Sveto pismo nas opominja: »Naj torej vsak sebe presodi in tako jé od tega kruha in pije iz keliha, kajti kdor jé in pije, jé in pije svojo obsodbo.« 

 

Župnik

 

 

Kraljica venca rožnega

 

»Kraljica venca rožnega, naj celi svet Ti hvalo da..«, bomo prepevali po naših cerkvah, kapelah in tudi v krščanskih družinah ves mesec oktober. Ta mesec je namreč posvečen naši nebeški materi, ki jo častimo kot Rožnovensko Mater Božjo.

 

Pri molitvi rožnega venca premišljujemo Jezusovo rojstvo, delo, trpljenje in vstajenje.

 

Imamo torej 4 dele rožnega venca:

          Veseli,

          svetli,

          žalostni in

          častitljivi.

 

V naši župniji rožni venec molimo vsak dan pred sveto mašo. Navadno ga molijo naše gospe molivke. V mesecu oktobru pa ga bodo v nedeljah pred deveto mašo molile tudi naše župnijske skupine:

7. oktobra, članice in člani Župnijske karitas,

14. oktobra, člani ŽPS,

21. oktobra, pevke cerkvenega pevskega zbora,

28. oktobra, članice in člani KKD Zvezni dol in Župnijska molitvena skupina.

Tudi na naše družinske maše ob 10.30 nismo pozabili. Izzvali so nas otroci sami s pripovedovanjem, da ima očka tak molek v avtu, da imajo čudovit molek iz Međugorja … 

Otroci bodo molili:  

7. oktobra, veroučenci iz 6. razreda

14. oktobra, veroučenci iz 5. razreda

21. oktobra, veroučenci iz 4. razreda

28. oktobra, veroučenci iz 1.,2., in 3. razreda.

Vabimo starše, stare starše in vse vernike, pridite, skupaj počastimo Rožnovensko Mater Božjo, se ji izročimo in prosimo Božjega blagoslova. 

 

 

Zopet šola, zopet verouk

 

Otroci, po lepo preživetih počitnicah, se že veselijo 'šole' – šolskega pouka. Zopet bodo zbirali znanje, se povezovali v prijazne prijateljske šolske skupine in se tako 'kovali' -  izgrajevali za  uspešno življe v današnjem svetu.

Kristjani pri krstu dobimo posebno dostojanstvo. Duhovnik, ki nas je mazilil s sveto krizmo je molil: »Vsemogočni Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa… On te mazili z oljem odrešenja, da ostaneš ud Kristusa duhovnika, preroka in kralja za večno življenje.«

Otroci, ki bodo letos zopet prišli k verouku, nekateri seveda prvič, so že krščeni in maziljeni z oljem odrešenja. Ker so krst sprejeli kot dojenčki, se ta krst lahko razvije le s poglobitvijo – poučenjem o veri, v kateri so bili krščeni. H krstu so jih prinesli njihovi starši in botri.  Zakaj? Ker so sami krščeni – kristjani in ne gre, da bi doma imeli otroka, ki je nekaj drugega kot oni. Starši so tudi prvi učitelji molitev, npr.  – svet Angel, in vere, v kateri so otroka krstiti. Ker so starši velikokrat zelo zaposleni so jim  tudi pri poučevanju vere in vodenju otroka k sveti maši velika pomoč stari starši.   

Pride pa čas v odraščanju, ko moramo otroku ponuditi še več kot, kar otrok osvoji v domačem krogu. Otrok gre v šolo. Kristjani pa takrat ne pozabimo poslati otroka k verouku, kjer otrok zbira znanje o Jezusu Kristusu in njegovem nauku, o Bogu, kakor so o njem govorili, očaki, preroki in apostoli, obenem pa vedno bolj vstopa v župnijsko občestvo, sodeluje in gradi most med svojim srcem in Bogom ter župnijo. K temu mu veliko pomaga nedeljska maša in župnijske aktivnosti, gotovo pa sprejemanje zakramentov.

 

Birma

V mesecu septembru, 29. 9. 2018 bo 10 naših birmancev sprejelo sveto birmo. Birma bo ob 9. uri, birmovalec pa bo nadškof msgr Alojzij Cvikl.

Ko govorimo o birmi, radi poudarimo, da je to sprejem Svetega Duha. Ta poudarek je gotovo potreben. Birma pa je tudi potrditev. Nekateri bodo rekli dopolnitev krsta. Potrditev ali dopolnitev v kakšnem pomenu? Krst je popoln zakrament in ga ne moremo dopolniti ali potrditi. Koga pa lahko potrdimo? Birmanca. Pri obredu birme birmanec pred škofom izgovarja besede, ki so jih pri njegovem krstu izgovarjali starši in botri. S tem potrjuje, da veruje v Boga Očeta in Sina in Svetega Duha, da se bo upiral zlu – satanu ter veroval, kot verujemo kristjani. Preprosto rečeno, s sveto birmo se je birmanec odločil, da bo živel kot kristjan.

Z birmo pa birmanec potrjuje tudi, da sprejema svoje starše, ki so ga vpeljali na pot krščanstva, potrjuje duhovno naravnanost svojih prednikov -  svojega rodu, potrjuje ljubezen do  svojih staršev, do domačega župnijskega občestva in krščansko kulturo slovenskega naroda. Postane, kakor rečemo, odrasel in odgovoren kristjan.

Ko birmanec pred škofom izpove vero, škof njegovo odločitev potrdi, na birmanca kliče darove Svetega Duha in ga mazili s sveto krizmo.

Birma je velik zakrament in pomembno dejanje, potrebno je, da se na birmo dobro duhovno pripravimo. Pred samo birmsko slovesnostjo opravimo devetdnevnico v čast Svetemu Duhu, škof pa pride na srečanje z birmanci in na pogovor z njimi pred slovesnostjo birme ter na preizkušnjo znanja. Devetdnevnico bomo začeli 20. septembra, škof pa bo prišel na srečanje z birmanci 25. septembra.

 Mesec september je za našo župnijo pomemben tudi zato, ker bomo  v mesecu septembru začeli verouk za tretji, četrti, peti in šesti razred, v mesecu oktobru pa za prvi in drugi razred ter pripravo za birmo, ki bo leta 2019.

 

 

 

Škofovo pismo

 

Spoštovani gospod župnik,

 

v petek, 21. septembra 2018, bomo v sklopu Evropskega leta kulturne dediščine 2018 obeležili mednarodni dan miru. Ob tej priložnosti so predstavniki evropskih institucij ter Ministrstvo za kulturo RS podprli predlog, da bi po vsej Evropi istočasno zazvonili vsi zvonovi.

 

Vljudno vas prosim, da v petek, 21. septembra 2018, zvonite za 15. minut z vsemi zvonovi med 18. in 18,15.

 

Simbolično dejanje je namenjeno obeležitvi 100-letnice konca I. svetovne vojne ter začetka 30-letne vojne leta 1618, ki se je končala leta 1648. Pobuda želi biti poziv vsem Evropejcem, da se grozote vojn ne bi več ponovile in da bi se zavedali, kako dragocena dobrina je mir. Ob tej priložnosti lahko v svoji župniji darujete sveto mašo za mir ali pripravite molitveno uro za mir oz. z omenjeno pobudo seznanite vernike preko oznanil ali župnijske spletne strani.

 

Slovenski katoličani se bomo odzvali omenjenemu povabilu v predlaganem terminu, saj smo prepričani, da so zvonovi pomemben del naše verske, kulturne in narodne identitete. Preko tisoč let cerkveni zvonovi sooblikujejo in zaznamujejo tako slovensko kot evropsko kulturno istovetnost, spodbujajo ljudi k molitvi, delu in počitku ter so znanilci radostnih trenutkov v človeški družbi.

 

Za Vaše prijazno sodelovanje se Vam v naprej zahvaljujem in lepo pozdravljam.

 

Podpis škofa ordinarija

 

 

 

 

PRIPOROČENE VIŠINE ŠTOLNIN IN DAROV – JULIJ 2018

ŠTOLNINE IN DAROVI

Slovenski škofje so na svoji 107. redni seji Slovenske škofovske konference, ki je bila 4. junija 2018 v Ljubljani, potrdili štolnine in darove, ki začnejo veljati s 1. julijem 2018 v vseh škofijah v obeh metropolijah. V spodnji tabeli so objavljene priporočene višine štolnin in darov ob nekaterih pastoralnih, bogoslužnih in administrativnih dogodkih. V skladu s kan. 947 ZCP se morajo duhovniki izogibati vsakršnega videza trgovanja ali kupčevanja, ko gre za opravila, ki so našteta v tej tabeli. Upoštevajo naj tudi določilo kan. 945, § 2 in mašujejo po namenu vernikov v slabem socialnem in ekonomskem stanju, če niso prejeli nobenega daru oz. je bil dar manjši od predvidenega. Uvajamo enotni mašni dar v višini 20 evrov za vse vrste maš razen za gregorijanske maše. S tem pa so vse prejšnje razlike glede na vezane maše z ozirom na višino daru odpravljene. Priporočeni dar za birmovalca oz. voditelja slovesnosti, kot je zapisan, je v pomoč pri presoji glede daru. Vsak duhovnik lahko sam presodi v okviru velikosti župnije in svojih možnosti, da izroči dar.

 

msgr. Stanislav Zore OFM
predsednik SŠK

 

 

Namen - EVROV – ŠTOLNINE in DAROVI – JULIJ 2018

Dar za mašo 20,00 €

Dar za geregorijanske maše 660,00 €

Dar za pridigo – ob mašnem daru 15,00 €

POROKA

Priprava poroke 25,00 €

Poročevalec (ki obenem pripravi poroko) 50,00 €

Cerkovnik 10,00 €

Organist 10,00 €

Ministrant 5,00 €

Taksa za spreglede 10,00 €

POGREB

Pokopovalec 50,00 €

Organist 10,00 €

Cerkovnik 10,00 €

Ministrant 5,00 €

Cerkev (če ni pušice) 15,00 €

Zvonjenje – zvonar (ne glede na število zvonov) 10,00 €

Električno zvonjenje (na dan) 10,00 €

BIRMA

Birmovalec 80,00 €

SLOVESNOST k mašnemu štipendiju

Voditelj slovesnosti 60,00 €

SPOVEDOVANJE

Vabljeni spovednik na uro spovedovanja 10,00 €

KATEHEZA

1 ura kateheze 10,00 €

VIZITACIJA

Kanonična vizitacija 80,00 €

Dekanova vizitacija 40,00 €

DRUGO

Novo predavanje 80,00 €

Ponovljeno predavanje 30,00 €

Strokovni ogled 40,00 €

 
Lokacija:
Print Friendly and PDF