Preskoči na vsebino


AKTUALNO

Avgust

 

Mesec avgust je za nas kristjane župnije Kidričevo zelo lep mesec tudi zaradi tega, ker praznujemo kar dva praznika, ki nas na poseben način povezujeta z Bogom, nebeško materjo Marijo in nas župljane med seboj.

Na dan celodnevnega češčenja si vzamemo čas, da smo pred Najsvetejšim in se pogovarjamo z Jezusom Kristusom, ki pravi: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28).  

Te besede lepo povzame naša slovenska cerkvena pesem, ki pravi:

 

»V tabernaklju tiho bivaš, dobri Jezus, dan in noč.

Milo k sebi nas pozivaš iz palač in bornih koč:

Pridite trpeči k meni, vam srce razveselim.

Pridite vsi obteženi,

Vam bremena osladim.«

 

Drugi pomembni praznik je Marijino vnebovzetje. Na ta dan, so se vedno zbirale množice vernikov v Marijinih svetiščih. Pri Mariji so se učile, kako je potrebno izpolnjevati Božjo voljo. Pri Mariji so iskale Božje varstvo, ki ga potrebujemo za osebno in družinsko življenje, obenem prosile za Cerkev in narod. Pri Mariji so zahrepenele po nebeški sreči, ki jo bomo deležni po naši zemeljski smrti.

Tudi letos se bomo obrnili na Jezusa v tabernaklju in Marijo na njen praznik, četudi v spremenjeni obliki zaradi COVID – 19.

 

Nova navodila za preprečitev širjenja korona virusa še vedno prihajajo. Iz zadnjih navodil slovenskih škofov objavljamo le odlomke, ki zadevajo vse vernike, medtem ko odlomke, ki so  namenjeni predvsem voditeljem župnij o morebitnih župnijskih aktivnost tukaj ne objavljamo, zaradi pomanjkanja prostora. Vsa zadnja navodila pa si lahko ogledate na    https://katoliska-cerkev.si/navodila-slovenskih-skofov-v-slovenskih-cerkvah-v-casu-krepitve-epidemije-covid-19-stanje-21-julij-2020     . Nova navodila veljajo od torka, 21. julija 2020, do preklica. Navodila so dopolnjena na osnovi pozitivnega mnenja in pripomb NIJZ ter novih predpisov vlade Republike Slovenije.

 »Pred nedeljskimi in prazničnimi svetimi mašami verniki ob vstopu v cerkev v poseben nabiralnik (škatlo ipd.) oddajo list s svojo telefonsko številko (brez imena in naslova). Ob vhodu naj bo napis: »Spoštovani verniki, prosimo vas, da v skladu z uredbo vlade z dne 8. julija 2020 oddate listek s svojo telefonsko številko (brez imena in naslova), ki jo bomo hranili 30 dni ter jo v primeru epidemije oddali pristojnim državnim ustanovam, da vas kontaktirajo.« Župnik oziroma duhovnik po vsaki sveti maši listke s telefonskimi številkami zalepi v posebno mapo oziroma vloži v kuverto, na njej označi dan, datum in uro svete maše ter jo hrani 30 dni. Po tem obdobju kuverto z listki uniči. V primeru, da je bila pri sveti maši navzoča oseba, okužena s korona virusom, župnik na zahtevo pristojne državne ustanove (inšpektorata, policije, NIJZ) posreduje telefonske številke udeležencev pri določeni sveti maši. Župnik oziroma duhovnik o posredovanju podatkov obvesti SŠK (info@rkc.si). V primeru delavniških svetih maš oddaja telefonske številke ni obvezna, saj duhovnik običajno pozna vernike.«

 

 

Korona virus je močno posegel v delo naših župnij. Naenkrat smo se znašli pred mnogimi vprašanji, ki jih moramo reševati. Tudi naša župnija išče najboljše rešitve.

1. Prazniki

  • Celodnevno češčenje. 11. avgusta imamo v naši župniji celodnevno češčenje. Običajno smo povabili duhovnika od drugod, ki je vodil zaključek celodnevnega češčenja. Letos bomo celodnevno češčenje vodili sami in tako tudi sami zaključili. Ne bi bilo prav, da ga opustimo. Molitev in Božje usmiljenje sta nam v tem času toliko bolj potrebni. Vabimo vas, pridite k molitvi.

a.) ob 8. uri bomo izpostavili Najsvetejše. Molitev bo  pripravil župnik

b.) ob 9. uri bo sveta maša.

c.) po maši bo pripravila molitev gospa Vida Komljenovič. Posebej vabimo člane Župnijske karitas in vse, ki preko Karitasa prejemate pomoč. Pridite, zahvalite se Bogu in prosite njegovo milost še v bodoče.

d.) od 11. ure do 12. ure bo pripravila molitev gospa Cvetka Bračun. Vabimo, da se pridružite v večjem številu. Posebej vabimo vse, ki ste vezani na verouk. Smo pred velikim vprašanjem, kako bomo v bodoče poučevali verouk.

e.) od 12. ure do 15. ure bomo Najsvetejše shranili.

f.) od 15. do 17. ure bo pripravila molitev gospa Magda Glažar. Vabimo vse vernike, da se ji pridružite. Posebej vabimo molitveno skupino. Ko greste na pokopališče, vsaj za trenutek stopite v cerkev in Jezusu povejte vse težave, ki jih nosite v svojem srcu. Četudi bo morda vaš obisk kratek, vendar boste čutili, da nam Jezus odjemlje bremena.

g.) od 17. do 18. ure bo pripravila molitev gospa Marija Škafar. Posebej vabimo svetopisemsko skupino.

h.) od 18. do 18.30 bodo pri Najsvetejšem pripravile molitev pevke pevskega zbora,

i.) ob 18.30 bodo pete litanije in

j.) ob 19. uri zaključek s sveto mašo ter z blagoslovom v vse štiri strani neba.

…………………………………..

k.) letos ne bomo ponujali prigrizkov, bosta pa ključarja po maši ponudila 'razkužilo' – viski, slivovko ali kakšno kapljico haloškega vina. 

  • Marjino vnebovzetje. Svete maše bodo ob 9. uri in 19. uri.

2. Verouk

Ne vemo, kako bomo letošnje veroučno leto poučevali verouk. Gotovo se bomo morali ozirati na način šolskega pouka in na morebitna še kakšna navodila slovenskih škofov. V župniji gotovo nimamo vseh možnosti, kot so v šolah.

  • Razmišljamo, če bomo morali poučevati verouk 'na daljavo', bomo pripravili sobo za goste - 'škofovo sobo'. V njej bomo namestili potrebno opremo. Otroci bodo dobili učbenike, delovne in liturgične zvezke domov. Župnija bo preko računalnika podajala predvideno snov (lekcije). Otroci jo bodo predelali in odgovorili na vprašanja, ki so postavljena v zvezkih. Po dogovoru bodo otroci prinesli delovni zvezek, ki ga bomo pregledali.

 

  • Seveda ni priprave na krščansko življenje in sprejem zakramentov brez maše. Kako bomo organizirali otroške maše, še ne vemo. Morda kot za odrasle, ali po navodilih slovenskih škofov drugače. Še ne vemo. Otroci bodo dobili domov tudi liturgične zvezke. Če ne bo mogoč obisk maše v cerkvi  bomo prosili starše, da s svojim podpisom potrdijo prisotnosti pri maši. Tudi te zvezke bomo pregledovali in po pregledu otrokom podelili liske.

 

  • Zaenkrat je to le iskanja najboljših rešitev, gotovo pa ne moremo  podeljevati zakramentov brez verouka in svete maše.

 

  • Po dolgih naporih smo le uredili, da bo tudi naše župnišče priključeno na optično omrežje, kar nam bo veliko pomagalo pri morebitnem verouku 'na daljavo'. 

 

Obisk svete maše v naši župniji

Od kar so bila izdana dovoljenja za svete maše v cerkvi imamo v naši cerkvi razporejene sedeže na distanci 1,5m. V vežici pred cerkvenimi vrati je razkužilo, cerkev se po nedeljski maši prezrači in razkuži. Upoštevajo se tudi vsa druga navodila. Delavniške maše imamo v zimski kapeli, kjer so tudi stoli razporejeni v distanci 1,5m. Skozi odprta velika okna prihaja obilico zraka, tako da je kapela vedno prezračena. V kapeli je postavljeno 20 sedežev, kar za delavniške maše zadostuje.

 

 

3. Vzdrževanje

Cerkev in župnišče vsa leta ustrezno vzdržujemo. Zgrajena sta bila v času, ki ni bilo materialov, kot jih imamo danes, pa tudi politične naklonjenosti gradnji cerkvenih objektov v tistem času ni bilo.

Hvaležni smo vernikom za njihovo zavzetost in pripravljenost, da gremo  vedno v korak s potrebnim vzdrževanjem.

  1. V načrtu imamo, da bi prihodnje leto več pozornosti posvetili ureditvi spodnje učilnice, ki je v kletnih prostorih in tako bolj izpostavljena vlagi. Na desni strani, ko vstopimo v prostor, smo pred leti namestili prevleko iz plastičnih palic, da skrijejo odpadanje ometa.
  2. Radi bi nabavili tudi nove klopi in stole. Kar imamo, je že precej dotrajano.
  3. V načrtu imamo tudi popravila zgradbe. Stene zimske kapele oziroma stena na terasi vleče vlago iz kleti - zaklonišča, ki se nahaja pod to steno. Zadnja leta smo jo popravljali že trikrat. Menda se dobi material, s katerim bi lahko to uredili.
  4. Soočamo se s vprašanjem, zakaj stena ob križu na vhodu v cerkev, ki smo jo že tudi večkrat popravljali, zahteva ponovno popravilo. Verjetno je kriv žleb na drugi strani stebra. Žlebi na zgradbi so korita široka 35 cm, ob strehi visoki 30 cm in na zunanjem robu visoka 15 cm. Ko je močan naliv odtočna cev iz korita ne zadostuje odtočiti vodo, ki se je nabrala v koritu. V tem primeru voda prestopi žlebni rob ob stebru in se pretoči, ali vsaj razmoči steno stebra. Podobno situacijo smo imeli, ko se je voda iz žleba na garaži razlivala na ploščo nad garažo (strop). Ko smo pred leti dodali dodaten odtok na desni strani korita, je težava odpravljena. Morda bi bilo potrebno narediti kaj podobnega na tem koritu?
  5. Podobna težava je pri žlebu oziroma odtoku na desni strani cerkvenega pročelja. Prevelika količina vode se ne prelije niti z dodatno nameščenim žlebom. Zgleda, da je odstopila pločevina, ki je pokrivala ležeči tram na steni. Voda preko tega pronica na steber.
  6. Popraviti bomo morali tudi odtočno cev na vhodu v župnišče. Cevi ne moremo čistiti, ker je nameščena pravokotno na odtočno cev, ki je speljana od zgornje strehe. Pravokotno cev bi zamenjali s cevjo - 'koleno'.

 

 

4. Tri velike želje:

  1. Priključitev na optiko, nam bo veliko pomagala h kvalitetnemu prenašanju morebitnega 'verouka na daljavo', če bo to potrebno ali maše, kot v času, ko smo morali zaradi COVID – 19 zapirati cerkve.
  2. Urediti signalizirani prehod za pešce na vstopu na našo dvorišče, ki je dostop do cerkve in prehod za na pokopališče. Ko vozniki pripeljejo po cesti iz podvoza do zebre, zagledajo prehod za pešce še le na oddaljenosti kakih 2. metrov pred seboj. Zelo nevarno je, ko se otroci vračajo od verouka. Velikokrat prihajajo k verouku s kolesi, z rolkami ali podobnimi pripomočki. Če voznik ni pravočasno opozorjen na prehod, lahko kmalu pride do nesreče.
  3. Preplastiti dvorišče z asfaltom. Dvorišče – prostor pred cerkvijo služi tudi za parkirni prostor obiskovalcem pokopališča in še posebej za parkiranje ob pogrebih. Zaradi ponovnih popravil je asfalt že precej zakrpan.

 

Zahvala

Skrbni župljani mislijo tudi na prihajajočo zimo. Hvala vsem, ki ste se udeležili akcije spravila drv v kletne prostore.

 

 

Julij

 

Spodbude in napovedi

+ 5. julija ob 11.30

sveti krst malega Jaša

+ Župnik bo v četrtkih maševal po oznanjenih namenih. Ura maše ni določena, ker je čas dopustov in bo dopust izkoristil za enodnevne izlete oziroma obiske sorodnikov. Maševal bo torej prilagojeno odhodu ali prihodu domov.

 

 

Že smo verjeli, da bo drugače, kot je bilo prejšnje mesece glede pandemije COVID – 19, pa se situacija zopet zaostruje. Škofje so nam po seji, ki je bila 30. junija, poslali pismo o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja epidemije COVID – 19. Prvi ukrepi, so bili postavljeni v Izrednih navodilih škofov za preprečevanja širjenja COVID – 19, 13. marca 20020, nato so bili delno spremenjeni. Zadnji ukrepi so veljali do 1. julija 2020. Sedaj postavljena pravila o obisku maše in o podeljevanju zakramentov so zelo podobna prejšnjim, le nekaj je spremenjenih.

 

 

Novosti navodil so:

  1. Pri sveti maši in drugem bogoslužju si morajo vsi verniki takoj pri vstopu v cerkev nadeti zaščitno masko ter ohranjati medsebojno razdaljo 1,5 metra. V ta namen v cerkvah verniki lahko zasedajo vsako drugo klop.
  2. Zaščitno masko morajo nositi tudi bogoslužni sodelavci na koru, kot so pevci, organisti in drugi glasbeniki.
  3. Pred deljenjem svetega obhajila si mora delivec razkužiti roke in ves čas nositi masko. Ob koncu deljenja svetega obhajila si mora delivec razkužiti roke.
  4. Kdor pobira darove vernikov, mora nositi masko.
  5. Župnikom in duhovnikom priporočamo, da tam kjer je to mogoče, organizirajo svete maše na prostem. Sveta maša na prostem je dovoljena pod prej navedenimi pogoji z upoštevanjem medosebne razdalje 1,5 metra ter razkuževanjem rok. Če ni mogoče zagotoviti razdalje 1,5 metra, morajo vsi prisotni nositi maske. Svete maše na prostem se lahko udeleži do največ 500 vernikov (vključno z ministranti, pevci, organisti, glavnim mašnikom in somašniki).
  6. Zakrament svete spovedi je dovoljeno podeljevati v spovednicah samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC folija) ter se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Priporoča se, da se zakrament svete spovedi obhaja na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi v cerkvi, kapeli ali veroučnem prostoru oz. izven spovednice spovedanec in spovednik ohranjata razdaljo 1,5 metra ter nosita zaščitno masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.«

Naša cerkev je bila zgrajena v modernem stilu in je zelo široka. Klopi niso pritrjene, zato smo jih lahko razmaknili tako, da ustrezajo predpisani razdalji. Tudi stole smo tako razporedili. Cerkev po nedeljski maši redno prezračimo in razkužujemo. Delavniške maše imamo v zimski kapeli, pri odprtih oknih, stoli so postavljeni na predpisani razdalji in jo tudi čistimo z razkužili.

 

Maša v domu varovancev

V Kungoti imamo mašo z maskami. Težava je z mašo v domu. Na začetku epidemije nam je bilo rečeno, da naj mašo in srečanja, na katerega prihaja duhovnik od zunaj, opustimo. Pri tej maši smo se vedno zbirali v večnamenski dvorani, ki ima v čelnem delu veliko omaro, v kateri je pospravljen oltar in vse potrebno za sveto mašo. To omaro za mašo odpremo, postavimo oltar in pripravimo vse potrebno za sveto mašo.


Obiskov na dom so starejši verniki vedno zelo veseli. Ne gre za spoved, je sicer priložnost, kdor želi. Gre za srečanje, pri katerem imajo priložnost, da povedo, »kako je bilo lepo, ko so bili še mladi,…« Veseli so, da jih župnik mirno posluša. Župnik jim tudi prinese sv. obhajilo, kar jim veliko pomeni.  Govorim iz izkustva: »Omogočite jim, naj se srečujejo z Jezusom v svetem obhajilu in z župnikom. To jim pomeni več kot veliko tolažilnih besed.« 

Ni treba poudarjati, da za obiske ničesar ne pripravljajte in župnik ničesar ne sprejema. V tem času epidemije je najboljši prostor za srečanje pred hišo, kjer postavimo dva stola. 

 

V navodilih slovenskih škofov beremo:

»Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Pri obisku duhovnika bolnika na domu velja, da ima duhovnik masko in si razkuži roke pred in po obisku. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.«

 

Še nekaj navodil, o katerih sprašujejo verniki:

  • »Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov.
  • Verouk se začne z izvajanjem vzporedno z osnovno šolo. Pri verouku veljajo enaka zdravstvena navodila kot veljajo v šolah.
  • Župnijske slovesnosti potekajo ob upoštevanju določil kot veljajo za sv. mašo. 
  • Za obhajanje zakramenta svetega krsta veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Pred in po krstu si mora krščevalec razkužiti roke. V primeru zaporednih krstov je treba prostore prezračiti.
  • Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila. Za otroke, ki še niso pripravljeni, se obhajanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas oz. ko to določi župnik. Število prvoobhajancev je odvisno od velikosti cerkve in števila predvidenih vernikov, ki s ve bodo udeležili prvega svetega obhajila. 
  • Za obhajanje zakramenta svetega zakona veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Mladoporočencema ni potrebno nositi zaščitne maske.« (povzeto po Navodilih slovenskih škofov v času krepitve epidemije COVID – 19, 30. junij 2020).
  1. Pogostitve in druženja ob novih, zlatih in ostalih  jubilejnih mašah so mogoča pod pogojem, da je  število udeležencev manj kot 500 in se med njimi lahko zagotovi 1,5 m v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, ki so objavljena na njegovih spletnih straneh. Organizator mora za tovrstno prireditev pridobiti pozitivno mnenje NIJZ in jo prijaviti na upravno enoto na podlagi zakona, ki ureja javna zbiranja (tj. zahteva zakona o nalezljivih boleznih in odloka o splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji).
  • Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.

 

 

 

Junij

 

Stopili smo v novi mesec COVID-19, mesec junij. Veseli smo, ko iz težkega časa zaprtosti doma, ki je bila nujna,  stopama v čas sproščanja strogih predpisov. Ves svet nam prizna, da smo svojo nalogo dobro opravili. Toda, ali smo lahko popolnoma sproščeni in brez strahu za prihodnost?

Ne moremo pisati zgodovine za jutri in po jutrišnjem, lahko pa se  oziramo po preteklosti in ocenjujemo sedanjost. Lahko tudi predvidevamo prihodnost.

V  takšnih izrednih razmerah navadno privre na dan vse, kar človek nosi v sebi, vse sile dobrega ali morda zla. 

Bogu smo hvaležni za toliko dobrega, ki nas je spremljalo v tem času.  P. mag. Branko Cestnik CMF je zapisal: »Koronavirusna kriza je namreč napisala čudovito povest o dobrih ljudeh. V času preizkušnje s koronavirusom je ogromno ljudi pokazalo visoko raven odgovornosti in dostojnosti, nekateri tudi nepričakovano junaštvo. Vse to je velik moralni kapital za naprej.« (Sporočila slovenskih škofij – junij 2020). So pa tudi nekateri, ki se vsega tega v tolikšni meri ne veselijo. 

 

Kako je do danes ta čas preživela naša župnija?

Sprejeli smo »Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanja širjenja COVID-19« (13.marca 2020).  Upoštevali smo navodila. Zaprli smo cerkev in prenehali z vsemi aktivnostmi; veroukom, sestanki… Župnik je vsak dan daroval sveto mašo v zimski kapeli. Ko smo  omogočili, smo sveto mašo prenašali preko spleta, v mesecu maju tudi šmarnice. Članom ŽPS, ki so godovali v teh mesecih, smo za rojstni dan čestitali preko Radia Ognjišča. V tem času smo imeli tudi dva pogreba in smo obrede opravili po strogih predpisih državnih ustanov.

Dodatna navodila Slovenskih škofov so še prihajala. Po zadnjih navodilih imamo v cerkvi sveto mašo. Sedeži so razporejeni na oddaljenosti 1,5 m. Za udeležbo pri tako razporejenih sedežih ni potrebna maska, vendar razkuževanje rok pri vstopu in drugi predpisi, ki veljajo za obisk zaprtih prostorov, ostajajo. Kjer ni mogoče urediti takšne razporeditve, morajo obiskovalci imeti masko npr. v  Kungoti. Spovednico bomo pripravili za spovedovanje v spovednici in ne več v zakristiji. Sveta maša preko spleta iz naše župnije se ukine, bolniki pa bodo vsako nedeljo ob 10. uri imeli še naprej priložnost sodelovati pri sveti maši preko TV2.

 Več o tem in o podelitvi zakramentov  preberete https://katoliska-cerkev.si/navodila-slovenskih-skofov-za-vzpostavitev-javnega-bogosluzja-v-slovenskih-cerkvah-v-casu-epidemije-covid-19. Na pripravah za podelitev zakramentov bomo vsa ta pravila sprejemanja zakramentov skupaj pregledali.

 

 

Iz Cerkve v Sloveniji

  • Duhovnik ljubljanske nadškofije msgr. dr. Mitja Leskovarje je bil imenovan za nadškofa in apostolskega nuncija v Iraku.
  • 2020 bodo posvečeni v mašnike:
  • Iz ljubljanske nadškofije Anže Cunk iz župnije Kokrica, Martin Leban iz župnije Jesenice, Tilen Oberwalder Zupanc iz župnije Jarše, Janez Potisek iz župnije Dol pri Ljubljani in Matej Rus iz župnije Šentvid pri Stični,
  • iz novomeške škofije Blaž Franko iz župnije Šentjernej,
  • iz Misijonske družbe – lazaristov Rok Vinko Žlender iz župnije Maribor - sv. Marija.

 

  • Diakonsko posvečenje bodo sprejeli:
  • Iz ljubljanske nadškofije Peter Čemažar iz župnije Ljubljana – Ježica in Boštjan Dolinšek iz župnije Stranje,
  • iz mariborske nadškofije Simon Lampreht iz župnije Svečina
  • iz koprske škofije Tilen Kocjančič iz župnije Bertoki,
  • iz novomeške škofije Janez Meglen iz župnije Krka in Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki.  

 

  • Izbira članov v ŽPS  se po sklepu škofov preloži na leto 2021.
  • 52. slovensko romanje bolnikov, invalidov in starejših bo na Brezju 20. junija. Zaradi COVID-19 so k udeležbi vabljeni le predstavniki duhovnikov in nekaj predstavnikov bolnikov. Maša bo ob 10. uri.  Mašo bo prenašal Radio Ognjišče in TV Slovenija.
  • Vsakoletna nabirka Petrov novčič se iz 29. junija prestavi na 4. oktober.
  • Ob 30-letnici slovenske demokracije in 29. rojstnem dnevu naše države bo letos zopet potekala devetdnevnica molitve za domovino pod geslom SKUPAJ ZA SKUPNO DOBRO – S TEBOJ BOMO ZMOGLI, ki bo od 16. do 24. junija 2020. Vabimo da se v tem času vsak dan pridružite k molitvi rožnega venca po Radio Ognjišče zjutraj ob 5. uri.

 

 

 

 

Smernice glede slovesnosti birmovanj po pandemiji 2020

/iz pisma nadškofa metropolita Alojzija Cvikla, z dne 2.6.2020/

 

Dragi sobratje duhovniki, spoštovane katehetinje in kateheti, prisrčen pozdrav! Mnogi ste že spraševali kako bo s slovesnostmi birmovanj v župnijah, kjer so te slovesnosti zaradi pandemije odpadle, oziroma bile prestavljene…

V času krize pa ni izostal samo verouk, ampak tudi obisk nedeljske sv. maše. Bojim se, da so tudi mnogi med birmanci bili pri sv. maši zadnjikrat pred nastopom krize, se pravi v začetku letošnjega marca. Prvi korak naj bo zato, pomagati jim, da se vrnejo k verouku in nedeljski sv. maši. Priprava na birmo namreč ni samo v pridobivanju znanja o veri, Svetem pismu, zakramentih, cerkvenem letu..., ampak tudi aktivno vključevanje v življenje občestva. Ta povezanost pa se vidno in najbolj izrazito kaže v sodelovanju pri obhajanju nedeljskega in prazničnega bogoslužja.

Slovenski škofje smo bili soglasni, da se birmanske slovesnosti lahko začnejo, ko bodo birmanci pripravljeni na prejem tega zakramenta. V zadnjem delu priprave naj imajo kandidati vsaj tri redna srečanja ter naj opravijo devetdnevnico. Pred slovesnostjo naj bo tudi srečanje z birmovalcem. Ne pozabimo na obhajanje zakramenta sv. pokore. Glede na dejstvo, da ob letošnji veliki noči ni bilo možnosti za prejem tega zakramenta, naj bo sedaj omogočen ne le birmancem, ampak naj bo dana priložnost za obhajanje tega zakramenta tudi staršem birmancev in botrom (navodila SŠK glede obhajanja sv. spovedi).

Od vas, dragi župniki in kateheti se pričakuje, da presodite, kdaj bo primeren trenutek za obhajanje slovesnosti sv. birme v župniji. Birmovalci bomo na razpolago od junija pa do novembra. Letos bodo mnogi preživljali dopust v Sloveniji in bo morda slovesnost sv. birme mogoče obhajati tudi še v mesecu juliju, ali avgusta. Potem, ko se boste v župniji glede slovesnosti sv. birme uskladili, se vsi, ki želite imeti slovesnost sv. birme v župniji, prijavite pri generalnem vikarju, da naredi ustrezen razpored. Termini birmanskih slovesnosti, predvideni za jesen, načeloma ostanejo in vsem tem župnijam ni potrebno prijavljati novega termina. Lahko pa se zgodi, da bo tudi v teh župnijah prišlo do spremembe birmovalca, kajti v jesenskih terminih bodo potekale mnoge slovesnosti.

Preteklo nedeljo smo obhajali binkoštni praznik, ki nam je ponovno spregovoril o čudoviti Božji moči in o moči, ki je po delovanju Božjega Svetega Duha prišla na prve kristjane. Storimo, kar le moremo, da bo prejem zakramenta sv. birme tudi za naše birmance zares binkoštni dan, ko bodo mogli začutiti, kako Sv. Duh na nov način prihaja v njihova srca in njihovo življenje. Sv. Duh se lahko naseli tam, kjer najde odprta srca. Prav zato je priprava na obhajanje sv. birme tako pomembna. Dragi sobratje duhovniki in vsi sodelavci pri pripravi! Zahvaljujem se za vaš trud. Vem, da je včasih težko, ko ne vidimo takoj pravih rezultatov za vloženo delo, a zavedajmo se: mi smo služabniki, ki smo naredili, kar je bilo v naši moči, Bog pa je tisti, ki daje rast. Veliko blagoslova pri pripravi birmancev in prisrčen pozdrav!

 

msgr. msgr. Alojzij Cvikl DJ

nadškof metropolit

 

 

 

 

Na god sv. Jurija, velikega bojevnika zoper zlo, so se škofje ordinariji zbrali na  seji sveta SŠK na nadškofiji v Ljubljani in sprejeli navodila za začetek svetih maš od 4. maja dalje ob navzočnosti vernikov in drugih pastoralnih dejavnosti po naših župnijah.

Z željo, da bi cerkve lahko ponovno postale prostor zbiranja vernikov ob oltarju, so nam škofje posredovali sledeča navodila:

 

Sveta maša

Župniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:

  • Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu.
  • V cerkvi mora vsak vernik nositi svojo zaščitno masko oz. temu primerno zaščito (šal, ruta ipd.).
  • Pri vhodu v cerkev si mora vernik razkužiti roke z razkužilnim sredstvom, ki ga zagotovi župnik oz. župnijski sodelavci.
  • Verniki morajo v cerkvi in v klopeh ohranjati medsebojno varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra. Te omejitve ne veljajo za družine oz. osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu. 
  • V cerkvi je lahko naenkrat največ toliko oseb, kolikor jih prostor lahko sprejme ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra.
  • Sodelovanje ministrantov, bralcev beril oz. drugih bogoslužnih sodelavcev je mogoče samo ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra. Izjema so le nujna opravila med sveto mašo (podaja bogoslužnih predmetov ipd.).
  • V zakristiji, kjer se duhovnik in sodelavci pripravljajo na sveto mašo, se mora upoštevati razdalja 1,5 metra.
  • Maske nosijo vsi sodelavci pri bogoslužju, razen duhovnika.
  • Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena.
  • Dovoljeno je ljudsko petje. Sodelovanje pevskega zbora med sveto mašo ni dovoljeno.
  • Pozdrav miru oz. rokovanje se opusti.
  • Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Preden se obhajajo, si verniki z roko odmaknejo masko, takoj po zaužitju svete hostije pa si masko zopet namestijo čez obraz. Med verniki v vrsti mora biti vsaj 1,5 metra razdalje. Duhovnik mora imeti pri obhajanju masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
  • Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo 1,5 metra. Ob koncu svete maše naj se k vratom pomikajo najprej verniki, ki so bližje izhodu, ter se čim prej oddaljijo od vrat, da ostalim omogočijo nemoten prehod.
  • Pobiranje darov - kdor pobira darove vernikov, mora nositi masko, kakor velja za vse navzoče vernike.

 

Škofje ordinariji s tem odlokom do preklica dovoljujejo, da verniki dolžnost nedeljske svete maše izpolnijo tako, da se udeležijo svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan. Bolniki in ostareli, ki ne morejo v cerkev, ter drugi zdravstveno ogroženi naj sveto mašo spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo ter darujejo Bogu svoje molitve in trpljenje (prim. kan. 1248, § 2 ZCP).

 

Zakramenti

Sveta spoved - spovedovanje v spovednicah in spovednih kabinetih ni dovoljeno. Zakrament svete spovedi je dovoljeno obhajati na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno  tajnost. Pri spovedi spovedanec in spovednik nosita zaščitno masko in ohranjata razdaljo 1,5 metra.

Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost.

 

Sveti krst - posamično podeljevanje zakramenta svetega krsta je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno in obredu primerno razdaljo ter nosijo zaščitne maske. V primeru zaporednih krstov je treba prostore predhodno prezračiti.

 

Prvo sveto obhajilo - po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila v skupinah z največ 5 prvoobhajanci ob nedeljah oz. delavnikih.

 

Sveti zakon - podeljevanje zakramenta svetega zakona je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo ter nosijo zaščitne maske.

 

Sveto bolniško maziljenje - podeljevanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo.

 

Pogrebi

cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogrebni obred se opravi v navzočnosti najožjih sorodnikov. Pogrebna sveta maša je lahko darovana ob upoštevanju določil v poglavju 1 - Svete maše tega navodila. Med pogrebom je treba upoštevati medsebojno razdaljo 1,5 metra.

 

Kateheza, pastoralna in  župnijska srečanja, oratoriji, šmarnice in župnijske slovesnosti

Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj. Izobraževanje in srečanja lahko potekajo na daljavo po spletu. Branje šmarnic za otroke v cerkvah letos odpade. Otroci in odrasli so povabljeni, da prisluhnejo spletnim prenosom šmarnične pobožnosti (Radio Ognjišče, TV Exodus in drugi spletni prenosi – tudi iz naše župnije).

 

Župnijska karitas

Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.

/povzetek iz navodil slovenskih škofov

za vzpostavitev javnega bogoslužja

v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19/

 

 

 

 

Naša župnija

Nedeljske svete maše v naši župniji bodo potekale po razporedu, ki je bil objavljen v redni številki Župnijskih oznanil za mesec maj /tiskana izdaja/, bo pa spremenjen čas velike večine svetih maš, ki je na spletni strani že popravljen.

 

V Kungoti ta mesec še ne bomo začeli s svetimi mašami zaradi prostora, ki ga bomo težje prilagodili

 

Svete maše - spremembe:

Od 7. maja dalje bodo maše v cerkvi od ponedeljka do sobote ob 19. uri ob prisotnosti vernikov -  prenosa svetih maš ne bo.

V nedeljah bodo:

Ob 8.00 prenos svete maše v živo – spletna stran http://zupnija-kidricevo.rkc.si/, s klikom na povezavo Povezava do svete maše v ŽIVO*

Ob 9. uri sveta maša v cerkvi ob navzočnosti vernikov.

 

Sprememba bo tudi pri namenu maše 30.5.2020 – sveta maša bo darovana za Janka (obl), Nežiko in Adolfa Hertiša ter za Marijo in Stanka Rozmana.

Maša za ŽU, ki bi morala biti 30.5.2020 bo opravljena 31.5.2020 ob 8. uri – prenos preko spletne strani župnije.

 

Šmarnice – ogled možen le preko spletne strani

1-6. maja takoj po maši ob 8. uri – spletna strani http://zupnija-kidricevo.rkc.si/, s klikom na Povezava do svete maše v ŽIVO*

od 7. maja dalje od ponedeljka do sobote ob 18. uri in v nedeljah ob 10.30 uri – spletna stran http://zupnija-kidricevo.rkc.si/, s klikom na povezavo Povezava do šmarnice v ŽIVO*.

 

Župnijska pisarna je odprta za obiskovalce po predhodnem dogovoru za nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti po telefonu ali spletu. V takšnih primerih je v pisarni le en obiskovalec, ki mora nositi zaščitno masko in si mora ob vhodu razkužiti roke. Tudi duhovnik mora v času obiska nositi zaščitno masko.

 

 

 

Maj

Vsako leto smo v naši župniji zelo slovesno obhajali Marijin mesec maj. Tudi letos ga želimo obhajati, toda ne bo mogoče s slovesnostmi na zunaj. Šmarnice smo brali pod akacijami, enkrat na mesec smo z otroci v procesiji poromali s kolesi, z rolkami in ter skiroji v Njiverce in enkrat na Staro postajo do kapele in tam brali šmarnice.

Letos je drugače.  Pravila za preprečevanje širjenja koronavirusa nam tega ne dovoljujejo. Ko poslušamo o številu okuženih po svetu, število na intenzivni negi in število umrlih, vidimo, da so ti predpisi potrebni in še kako potrebni. Hvaležni moramo biti vsem, ki skrbijo za naše zdravje, četudi morda včasih mislimo, da so omejitve naše svobode nepotrebne.

 

 

Župnikova razmišljena

 

COronaVIrus-D (iz leta) 2019 je močno zaznamoval ves svet in tudi našo župnijo. Kdo bi si upal napovedati, kako bo v prihodnjem obdobju? Slišimo: »Nikoli več ne bo tako, kakor je bilo.« To pa res gotovo drži. Saj je vsak dan novi list v našem življenju in naša pisava na tem listu nikoli ni popolnoma enaka prejšnjemu dnevu, morda je le podobna. Ker živimo v tako izrednem času, vidimo, da je pred nami nova doba, za katero le Bog ve, kakšna bo.

 

Počakajmo! Kristjani beremo Sveto pismo, kjer nam znova spregovori tudi o tem, da imajo Božji načrti svoj čas. Mojzesa je Bog izbral, da odreši Izraela iz egiptovske sužnosti. Toda 40 let pred tem je moral preživeti kot pastir pri svojem tastu Jitru (2 Mz 3),  preden so Izraelci lahko stopili v obljubljeno deželo, so morali preživeti v puščavi 40 let (2 Mz 2,16), Jezus je pred svojim delovanjem živel doma v Nazaretu 30 let (Lk 3) in mnogi drugi odlomki iz Svetega Pisma nam govorijo o tem, da ima Bog vedno dovolj časa. 

 

Odrini na globoko! Sveto pismo nam pravi: »Ko je Jezus nehal govoriti, je rekel Simonu: 'Odrini na globoko in vrzite mreže..'!« (Lk 5,4). V tem času je velika prilika, da tudi mi poglobimo naše notranje, duhovno življenje. Zavedajmo se, da smo v Božjih rokah, pa četudi nekateri to tako težko priznajo. »Da smo ranljivi,« to vsak dan slišimo, kdo pa nam lahko daje pravo moč, pa že bolj redko. Nesmiselno bi bilo, če bi v tem času odklanjali vsa navodila za izhod iz te krize, vso pomoč, ki nam jo nudijo, vsa pravila, ki jih nam predpisujejo …, ne pozabimo pa, da je nad nami Nekdo, ki nas drži v svojem naročju, to je Bog. Oklenimo se ga! Bog je človeka ustvaril kot sodelavca. Ko bomo mi storili vse, kar je v naših rokah, bomo prejeli Božji blagoslov.

 

Zakaj je tako? V bistvu nikoli ne bomo vedeli, zakaj je tako, kot je. Zopet odprimo Sveto Pismo. Jezus je tudi takrat, ko so se dogajale nerazumljive stvari,  klical ljudi k spreobrnjenju. V Svetem Pismu beremo: » Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Odgovoril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani. Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani«  (Lk 13,1-5)

 

Mi se spreobrnimo. Kot 70 letni župnik, ki sem med vami že 17 let, ne mislim razpravljati o tem, kako je drugod. Ko pravijo: »Saj je tudi drugod tako,« mi to nič ne pove.  Poglejmo raje, kako je pri nas.

Število obiska pri nedeljski maši je močno upadlo. Sploh ne razumem, da župljani, ki so bili nekdaj vodilni pri vodenju župnije 'nimajo več časa prihajati k sveti maši'. Verouk se še drži. Zahvala gre predvsem  katehistinji Cvetki, ki vlaga vse moči v pastoralno delo v župniji in še posebej v katehezo. Vedno manj razumem na primer naše birmance, ki pred birmo škofu obljubljajo, da bodo po birmi prihajali k sveti maši, pa jih po birmi ne vidimo več, pa tudi obljubam poročenih,   …  Govorim o duhovni strani naše župnije, medtem ko župnija zelo dobro vzdržuje objekte in okolico.

Vrnimo se zopet k nedeljski sveti maši. Molimo. Pošiljajmo otroke k verouku. Ostanimo zvesti svojim družinam …

Ko slišim vsako leto krog in krog nas o pozebah, toči, potresih, povodnji …, vedno rečem. »Hvala Bogu, da nas varuješ.« Zato si prizadevam, da vsako leto na praznik Rešnjega telesa  na vse štiri strani neba blagoslovimo naš 'kraj in vse, ki vnem prebivajo' z Najsvetejšim. Slovesne praznike obhajamo zelo slovesno in  prosimo Božji blagoslov, če tudi s pičlo udeležbo naših zvestih vernikov. 

Bodite prepričani. Tisti, ki prihajate in se z župnikom  v molitvi trudite za blagoslov nas in našega kraja, ste VARUHI našega kraja.

Župnik

 

 

Župnija Sv. Družine  Kidričevo bo obhajala velikonočne praznike

 

Dragi verniki župnije Sv. Družina v Kidričevem

 

Vsako leto smo zelo slovesno obhajali velikonočne praznike. S križevimi poti okrog cerkve, ki so jih vedno pripravljale župnijske skupine in šterntalskim križevim potom, smo romali skozi postni čas ter  priromali do cvetne nedelje, ki smo jo vedno zelo slovesno obhajali Sledil je veliki teden z obredi na veliki četrtek, petek, blagoslov jedi na veliko soboto in večerno mašo z obredi ponovitve krstnih obljub ter velikonočna vstajenjska procesija s sveto mašo.

 

Letos je drugače.

 

Župnik mašuje v zimski kapeli zasebno in vas spremlja z molitvijo, ko odhajate po svojih opravkih ali pa ste doma, kakor naročajo preventivni ukrepi za zajezitev koronavirusa. Vaš župnik je z vami.

 

Kako moramo ravnati v tem času, navodila po medijih kar dežujejo. Sploh ni dvoma, da jih moramo upoštevati. Ohraniti pa moramo vedrino duha, zdrav razum, zaupanje v Boga in v samega sebe. Ne pozabimo, da smo pri krstu postali Božji otroci. 

 

Zakaj se je vse to zgrnilo na nas, bomo lahko razpravljali pozneje. Sedaj je čas, da sprejmemo razmere kot dejstvo in storimo vse, da te težave junaško prebrodimo.

Pred nami so največji praznični dnevi. Ker se maš in obredov ne moremo udeležiti, ampak jih lahko spremljamo le preko medijev, bomo letos veliko noč praznovali v moči našega splošnega duhovništva.

Duhovnik je pri mašniškem posvečenjem sprejel zakrament službenega duhovništva. Njegovo poslanstvo je v tej situaciji zelo omejeno. Toda, ne pozabimo, da smo bili pri krstu maziljeni za duhovnike, preroke in kralje, sprejeli smo torej splošno duhovništvo.

Praznik ni praznik, če vanj nismo vključeni.

Pripravili smo dva načina praznovanja. Prvi je krajši, morda namenjen starejšim vernikom naše župnije, drugi s širšo razlago dogajanja je namenjen praznovanju v družini z otroki.

Družinsko mizo bomo vsak večer za nekaj trenutkov spremenili v oltar.

 

 

Cvetna nedelja – Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem

 (Na sprehodu odrežemo nekaj zelenja in ga povežemo v presmec. Gotovo se bomo potrudili, da ga bomo zelo lepo/umetniško oblikovali. Nanj lahko pripnemo tudi kak trakec, kakor to delamo v župniji za cvetno nedeljo. Če to ni mogoče, nam presmec lahko nadomesti kakšna zelena vejica. Ker je to obred, je prav, da besedila govorimo, ne le miselno beremo. Če nas je zbranih več ljudi – članov družine, lahko to vlogo prevzame eden kot voditelj obreda).

 

1.) Voditelj:

2.) »Danes se nismo mogli udeležiti obredov cvetne nedelje. Zato ta praznik obhajamo doma.«

3.) »Prebral bom odlomek iz Svetega pisma.«

4.) »Ko so se  približali Jeruzalemu in prišli do Bétfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in oslička pri njej. Odvežita ju in ju pripeljita k meni. Če vama kdo kaj poreče, recita: ›Gospod ju potrebuje,‹ in takoj ju bo poslal.« To pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:

'Povejte sionski hčeri: Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, krotak, jezdi na oslici in na osličku, mladiču vprežne živali. Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale:

»Hozána Davidovemu sinu!

Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!

Hozana na višavah!«

 Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto razburkalo in govorilo: »Kdo je to? Množice pa so govorile: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.'«  (Mt 21, 1.11)

 5.) Če je navzočih več družinskih članov, se o tem lahko pogovorimo, če smo sami, za kratek čas pomislimo, kaj smo prebrali.

6.) Lahko preberemo tudi Jezusovo trpljenje iz Svetega pisma Mt 26, 14-75; 27 , 1-66.

7.)Končamo z duhovnim obhajilom, to je z naslednjo molitvijo:

Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

 (Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)

Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

8.) Molitev končamo z znamenjem križa.

 

 

 

Veliki četrtek – spomin zadnje večerje

1.) Na mizo, ki je zvečer pri obredu za nas  ' oltar' položimo kruh.

2.) Spregovorimo:

3.) »Danes se spominjamo zadnje večerje, kjer je Jezus postavil dva zakramenta: svete evharistije, to je svete maše in mašniškega posvečenja ter z umivanjem nog apostolom veliko zapoved ljubezni.

4.) Odlomek iz Svetega pisma:

Berilo iz pisma apostola Pavla Korinčanom.

»Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: Gospod Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh  in se zahvalil, ga razlomil in rekel: »To je moje telo za vas. To delajte v moj spomin.«  Prav tako je vzel tudi kelih po večerji in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi.

Kolikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin.«  Kajti kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride (1. Kor 11, 23-26).

5.) Lahko dodamo še evangelij tega dne:  

»Iz svetega evangelija po Janezu:  

Pred praznikom  je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda.  Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan. Prišel je k Simonu Petru. Ta mu je rekel: »Gospod, ti mi noge umivaš?« Jezus je odvrnil in mu rekel: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« Peter mu je rekel: »Ne boš mi umival nog, nikoli ne!« Jezus mu je odgovoril: »Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.« Simon Peter mu je rekel: »Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.« Jezus mu je dejal: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namreč čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.« Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.«

 Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil.

6.) Pogovor in duhovno obhajilo

 

 

 

Veliki petek – spomin Jezusove smrti na križu in pokopa

(Če je mogoče iz lesa izrežemo zelo lep križ. Lahko ostane kot spominsko znamenje na leto 2020, ko nas je dohitela preizkušnja epidemije koronavirusa. Lahko pa zvežemo iz šib 'skavtski križ'. Zvečer postavimo križ na mizo, naš 'oltar').

1.) Zberemo se okrog prazne mize, na kateri stoji križ.

2.) Voditelj obreda spregovori:

3.) »Danes se spominjamo Jezusove smrti na križu. V cerkvi vlada tihota, zvonovi so utihnili in obredi potekajo v veliki zbranosti in žalovanju. Zvečer položimo Jezusa v grob.

4.)Prisluhnimo Svetemu pismo:

Pilat je sédel na sodni stol na kraju, ki se imenuje Litóstrotos, po hebrejsko Gabatá. Bil pa je dan pripravljanja na pasho, okrog šeste ure (pri nas je to okrog 12. ure). In Pilat je rekel Judom: »Glejte, vaš kralj!« Oni pa so zavpili: »Proč z njim, proč z njim, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Vašega kralja naj križam?« Véliki duhovniki so odgovorili: »Nimamo kralja razen cesarja!« Tedaj jim ga je izročil, da bi bil križan.

Vzeli so torej Jezusa. Nesel si je križ in šel ven proti kraju, imenovanemu Kraj lobanje, po hebrejsko Golgota. Tam so ga križali in z njim vred dva druga, na vsaki strani enega, v sredi pa Jezusa. Pilat je napravil tudi napis in ga postavil na križ. Napisano pa je bilo: »Jezus Nazarečan, judovski kralj.« Ta napis je bralo veliko Judov, ker je bil kraj, kjer so križali Jezusa, blizu mesta, in je bilo napisano po hebrejsko, po latinsko in po grško. Judovski véliki duhovniki so tedaj govorili Pilatu: »Ne piši: ›Judovski kralj,‹ ampak da je on rekel: ›Judovski kralj sem.‹« Pilat je odvrnil: »Kar sem napisal, sem napisal.«

Ko so vojaki križali Jezusa, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha scela stkana. Med seboj so se dogovorili: »Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,« da se je tako izpolnilo Pismo, ki pravi:

Razdelili so si moja oblačila  in za mojo suknjo so žrebali.

In vojaki so to storili. Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.

Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, rekel: »Žejen sem.« Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustnicam. Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha.

Ker je bil dan pripravljanja in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom. Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. To se je  namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila. In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli.

Potem je Jožef iz Arimateje, Jezusov učenec, čeprav je bil to iz strahu pred Judi na skrivaj, prosil Pilata, da bi odnesel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je torej in odnesel njegovo telo. Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in aloje. Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati. Na kraju, kjer je bil Jezus križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. Ker je bil grob blizu, sta zaradi judovskega dneva pripravljanja Jezusa položila tja.  

(odlomek je iz Jn 19 13-42)

5.) Pogovor (razmišljanje) in duhovno obhajilo

 

 

 

Velika sobota – Jezus v grobu

Blagoslov jedi in obnovitev krstnih obljub

1.) (Božjega groba ne bo mogoče obiskati, blagoslova jedi verjetno ne bo, krstnih obljub v cerkvi ne bomo mogli obnoviti. - Zvečer se bomo zopet zbrali okrog naše pogrnjene mize, ki smo jo tokrat spremenili v 'oltar'. Nanjo bomo postavili, poročno svečo, če jo imamo,  krstno ali krstne sveče naših otrok oziroma članov družine. Okrog teh sveč bomo postavili hrano, ki jo navadno nesemo k blagoslovu jedi. Poleg bomo prižgali oglje s kadilom, ki je posebej blagoslovljeno za to priložnost in ga prilagam oznanilom. Naj bo to res zelo slovesen in praznični večer. Nekaj teh oznanil bo na razpolago vsak dan pred vrati župnišča).

2.) Voditelj večernega obreda bo nagovoril:   

3.) »Danes je za nas kristjane slovesen večer, saj to noč pričakujemo sporočilo, da je Jezus vstal. V cerkvah se bodo zopet oglasili zvonovi, ki ne zvonijo od velikega četrtka zaradi smrti Jezusa Kristusa, zadonele bodo orgle in jutri bomo iz srca prepevali .'Aleluja – Gospod je res vstal.'  Prisluhnimo sedaj odlomku iz evangelija po Janezu:

'Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih. Nato sta se učenca vrnila domov (Jn 20 1-9). 

4.) O tem se lahko pogovorimo

5.) Voditelj nadaljuje (če ste sami, sami nadaljujete) :

6.) »Na mizi so prižgane naše krstne sveče (in poročna sveča). V naši družini smo vsi krščeni. Pri krstu smo  se odpovedali vsemu kar je zlo, to je satanu in obljubili, da bomo verovali v Boga Očeta in Sina in  Svetega Duha.

Na veliko soboto to obljubo slovesno obnavljamo.  Takrat je krstitelj vprašal naše starše in botre za nas, danes pa bomo vsi skupaj, v našem družinskem krogu obnovili te krstne obljube:  

  • )Se odpoveste hudemu duhu
  • ) se odpovem
  • Tudi njegovim delom?
  • se odpovem
  • In vsemu njegovemu napuhu?
  • se odpovem
  • Verujete v Boga Očeta vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje?
  • (v našem imenu so izpovedali) Verujem.
  • Verujete v Jezusa Kristusa, njegovega edinega Sina, našega Gospoda, ki je bil rojen iz Device Marije, umrl in bil v grob položen, vstal od mrtvih in je sedaj v božji slavi?
  • Verujem
  • Verujete v Svetega Duha, sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov, odpuščanje grehov, naše vstajenje in večno življenje?
  • Verujem

7.) Voditelj povzame z besedami:

»To je naša vera. To je vera Cerkve. To ponosno izpovedujemo v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.

8. Vsi: Amen.

(zvečer, če ne bo blagoslovov jedi v cerkvi in kapelah, bo župnik v župnišču zmolil vse molitve za blagoslov jedi, v družinskem krogu pa ob kadilu lahko zmolite):   

9.) Blagoslov velikonočnih jedil

a) Prošnja za blagoslov kruha

Gospod Jezus Kristus, živi kruh večnega življenja, blagoslovi, prosimo, ta kruh, kakor si blagoslovil pet hlebov v puščavi. Po njem naj prejmemo dušno in telesno zdravje in naj se veselimo tvojega vstajenja, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

b) Prošnja za blagoslov mesa

Nebeški Oče, prosimo te, blagoslovi to meso, ki nas spominja na Kristusa, našega Gospoda. On je pravo velikonočno Jagnje, darovano za naše grehe. Premagal je smrt in s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen!

c) Prošnja za blagoslov pirhov

Gospod Jezus tvojo smrt oznanjamo in tvoje vstajenje slavimo. Prosimo te, blagoslovi te pirhe. Ko jih bomo uživali, se bomo spominjali tvojega vstajenja. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

d) Prošnja za blagoslov hrena

Gospod, naš Bog, prosimo te, blagoslovi te korenine hrena, ki smo jih odbrali od bogatih sadov naše zemlje. Verujemo, da je Kristusovo vstajenje za nas začetek novega življenja. Naj v nas vedno bolj raste, se krepi in prinaša stoterne sadove. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

e) Prošnja za druge jedi

Bog, naš oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Prosimo te, blagoslovi vse naše jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Ko jih bomo uživali naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

10.) Pogovor in duhovno obhajilo

 

 

 

Velika noč – praznik Jezusovega vstajenja

(Skupni zajtrk, pri katerem se zopet spomnimo praznika. Kolikor je mogoče, poiščimo na medijih postajo po kateri se prenaša sveta maša ).

 

1.) Nagovor:

2.) »Danes je naš največji praznik, ki ga letos obhajamo v izrednih razmerah zaradi nalezljive bolezni koronavirusa. Kljub izrednim razmeram današnjega praznika, preživimo današnji dan praznično. Gospod je res vstal, resnično je vstal, Aleluja.«

 3.) Pogovor in duhovno obhajilo

 

 

 

Župnik s sodelavci vam želi

blagoslovljeno alelujo

in veliko božje pomoči

v tem težkem času.

 

 

 

 

 

Priloga za družine

 

Kaj bi ostalo od Jezusovega življenja in delovanja, če bi križ imel zadnjo besedo.

 

Toda VSTAJENJE je vse spremenilo. Vse, kar je Jezus povedal pred smrtjo, je po vstajenju zasijalo v novi luču.   

Učenci so spoznali: Božja ljubezen, o kateri je Jezus tolikokrat govoril, je močnejša od smrti.

 

Verniki se na veliko noč pripravljajmo s postnim časom, ki smo ga začeli na pepelnično sredo.

Za nami so že štiri postne nedelje. Dve nedelji smo v naši župniji molili križev pot okrog cerkve, veroučenci pa so pred družinskimi mašami vsakokrat  molili po eno desetko žalostnega dela rožnega venca.

Tretjo postno nedeljo pa ni bilo več naših skupnih molitev in maš – srečanj pri nedeljski sveti maši.

Sedaj zaradi korona virusa duhovniki mašujejo sami – brez vernikov. In kot napovedujejo strokovnjaki, bo takšno stanje najverjetneje trajalo še kar nekaj časa.

Ker pa v tem času nimate pouka v šolah in tudi verouka ni, nekaj vzpodbud za dneve in tedne do velike noči v primeru, da se ne bomo mogli zbirati v našem domu – okrog oltarja.

Najverjetneje velike noči ne bomo dočakali kot prejšnja leta:  ne bomo mogli nesti svojih presmecev v cerkev, ne bomo se mogli udeleževati maš in obredov velikonočnega tridnevja, ne bomo mogli nesti jedil k blagoslovu in ne bomo mogli v skupnosti prisluhniti božji besedi in veselo zapeti Aleluja.

 

A kljub naši zaskrbljenosti

Nikoli ne pozabimo, kako rad nas ima jezus

za nas je trpel, umrl, pa tudi vstal od mrtvih.

 

Zato imamo veliko razlogov, da dodamo vsak svoj delček in se v družinah skupaj pripravimo na praznovanje.

 

 

 

Cvetna nedelja, 5. april:

 

Na cvetno nedeljo praznujemo Jezusov prihod v sveto mesto Jeruzalem.

Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki hozana, s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Jezusov prihod je veliko nasprotje temu, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh - njegova obsodba in križanje.

 

Družina naj se skupaj odpravi po zelenje, ki ga boste povezali v presmec, morda dodali kakšen pankeljc, cvetlico,…

Ko je presmec narejen, ga postavite na mizo.

 

Predlog

V nedeljo se naj družina zbere za mizo.

Predlagamo, da očka, ki ima v življenju svojega sina ali hčere prav  posebno vlogo, prebere odlomek iz SP (oznanila str. 3).

Če so otroci večji razdeli vloge za branje Kristusovega trpljenja – letos beremo trpljenje, kot ga je zapisal evangelist Matej in ga najdete v svetem pismu pod oznako Mt 26, 14-75; 27 , 1-66.

Lahko se tudi odločite in sledite navodilom praznovanja velike noči za odrasle.

 

 

Če so otroci manjši si morda pomagajte z otroškim svetim pismom in jim preberete zgodbo ali jo preprosto pripovedujete kar sami. Najverjetneje se bo nato na vas kar vsul plaz vprašanj na katera bo potrebno odgovoriti – a kar pogumno, saj Gospod bo z vami.

 

 

 

 

 

Veliki četrtek, 9. april

 

Ta dan obhajamo spomin Jezusove zadnje večerje. Spominjamo se in podoživljamo tudi ustanovitev evharistije in zakramenta mašništva.

Po maši smo se običajno odpravili »na Oljsko goro« - v kapelo, kjer smo ob razmišljanju in z molitvami počastili Jezusa.

 

Predlog 

Mami, tvoja ljubeča roka, ki poskrbi za toliko stvari: za objem, tolažbo,,…, tokrat pa se lahko cela družina lotite peke.

 

Predlagamo, da skupaj z otroki pripravite hostije ali zeliščne kruhke ali pa se lotite peke po vaši zamisli.

 

Hostije morajo biti le iz moke in vode.

Testo naj bo zelo mehko in naj ga prav vsak član družine malce pregnete. Nato testo razvaljajte čimbolj na tanko in izrežite manjše kroge. Polagajte jih na pekač, ki ga nato za nekaj minut postavite v ogreto pečico. Ko testo začne spreminjati barvo ga vzemite iz pečice in počakate da se hostije ohladijo.

 

Zeliščni kruhki

1 sveži kvas – lahko uporabite tudi suhega

1. kg mehke moke (lahko tudi kakšno drugo)

5.dl mleka

5. dag masla ali margarine

½ dl olja

5. čajnih žličk timijana

1. čajna žlička majarona

1. čajna žlička bazilike

1. čajne žličke mletega česna

1. čajna žlička soli

 

V nekoliko pogreto mleko damo kvas in sladkor. Med tem časom pripravimo v posodo v kateri bomo mesili kruhke vse ostale sestavine in ko je kvas dovolj vzhajan dodamo tudi tega in začnemo z gnetenjem. Če je testo pretrdo, dodamo še malce mleka.

Testo nato pokrijemo in pustimo vzhajati, da dobro naraste.

Ko je testo vzhajano, s prsti trgamo koščke testa (dobimo 20-25 koščkov) in jih oblikujemo v kroglice, ki jih polagamo na pekač, katerega smo obložili s peki papirjem (ni nujno). Na vsako kroglico na rahlo z nožem zarežemo križ.

Kruhke nato ponovno vzhajamo, da podvojijo velikost, nato jih postavimo v pečico, ki smo jo že pred tem ogreli na 190-200oC.

Pečemo približno 30 minut.

 

Zvečer se naj družina zbere ob mizi. Ker je mami imela danes že glavno besedo v kuhinji, ki je v glavnem tako ali tako njen teritorij, naj pri izbiri molitev ali branja priskočijo na pomoč ostali družinski člani - glej praznovanja velike noči za odrasle.

 

Morda se tudi med seboj pogovorite, kdaj ste bili starši najbolj ponosni na svoje otroke in obratno.

Dodajte kakšno molitev in prošnjo Jezusu, da bi se dobro razumeli tudi v naprej.

Nato si razdelite kruhke ali hostije ali kar pač boste pripravili za »zadnjo večerjo«.

 

 

 

Veliki petek, 10. april

 

To je dan strogega posta (do sitega se najemo le enkrat na dan).

To je edini dan v letu, ko ni mašne daritve, so le obredi z branjem božje besede, češčenjem križa in obhajilo - spominjamo se Jezusove obsodbe, trpljenja in smrti na križu.

 

Predlog

Družina se naj odpravi v naravo in poišče dve palčki, ki ju nato pritrdi skupaj, na način za kakršnega se dogovorijo.

Manjši otroci bodo pa verjetno bolj navdušeni nad lastnimi umetninami, ki jih lahko izdelajo sami. Križ lahko naredijo iz že uporabljenih vžigalic, iz slame, morda iz kamenčkov.

 

Izdelava križa iz kamenčkov:

Potrebujemo trši karton, lepilo, škarje, manjše bele kamenčke, ki jih zalepimo, da dobimo obliko Križanega, vse okrog pa nalepimo kamenčke drugih barv.

 

Podoben križ lahko naredite tudi iz slame ali uporabljenih vžigalic, Kristusa pa izoblikujete iz das mase ali pa preprosto zanj uporabite kamenčke.

 

Zvečer se naj družina zbere in kot ste se prejšnji dan pogovorili, kdaj vam je bilo najlepše in ste bili najbolj ponosni drug na drugega, si na ta dan povejmo, kaj je tisto, kar nas moti oziroma ovira v naših medsebojnih odnosih.

Dodajmo le še molitev in prošnjo Jezusu, da bi mogli spoznati, kaj je za našo družino najbolje in da bi po tem spoznanju mogli tudi živeti.

Lahko pa  sledite tudi navodilom praznovanja velike noči za odrasle.

 

 

Velika sobota, 11. april

 

Ta dan prihajamo v cerkev, da častimo Jezusa v grobu.

Seveda pa prinašamo tudi jedila k blagoslovu.

V velikonočni košarici so:

Hren, ki nas po obliki spominja na žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ in ima pekoč okus.

Pisanke, pirhi ali kako jih pač imenujemo predstavljajo grob v katerega so položili Jezusa. In kot piščanec razbije lupino jajčka, da se izvali, tako je Jezus razbil skalovje groba, ko je vstal od mrtvih. Ta, ki je bil mrtev je oživel.

Velikonočna šunka nas spominja nas na Jezusovo telo. Bil je mučen in pribit na križ. Ko je umrl so mu prebodli še stran. Nato so ga sneli in položili v grob. Jezus je dal sam sebe za nas. Velikonočna šunka nas tako spominja, da se nam Jezus daje v hrano – hrano za večno življenje.

Kruh nas spominjata na vstajenje.

Kruh spečemo iz moke, ki je iz mnogih pšeničnih zrn. Žitno zrno je mrtvo, a ko ga posejemo v zemljo, se v njem prebudi novi življenje in

začne rasti.  To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt.

Potica nas na veliko noč spominja na trnjevo krono, ki so jo vojaki  položili Jezusu na glavo. Potica nam naznanja sladkosti, ki smo jih prejeli z Jezusovim odrešenjem.

 

Predlog

Otroci bodo gotovo najbolj uživali ob barvanju in krašenju jajčk. Barvamo lahko s kupljeno barvo, sicer se pa v domači shrambi ali okolici našega stanovanja najde tudi kaj za barvanje: čebulni olupki, rdeča pesa,  kava, rdeče vino, cvetovi  vijolic,...

Jajčka lahko okrasimo s kakšnimi napisi ali simboli, kot so Aleluja, jagnje…,

Lahko jih pa preprosto okrasimo s kakšnimi listi ali cvetovi, ki jih je na travnikih letos že v izobilju…, lahko se lotimo tudi barvanja z riževimi zrni, ki smo jih predhodno obarvali z različnimi barvami,…

Očki in mamice, spomnite se, kako ste nekoč barvali jajčka, vklopite domišljijo in povabite tudi vaše »ta male« in se skupaj lotite dela.

 

Ker na ta dan obnavljamo tudi krstne obljube, si lahko izdelate tudi papirnate ščitnike za sveče, da vosek ne bo kapljal  – glej zadnjo stran priloge za družine. Ščitnik povečajte na format A4, še bolje na A3.

Če ste pa umetniki, ki radi primete za čopič ali barvice pokažite svoje spodobnosti in si okrasite ščitnik po svojih zamislih. Lahko pa preprosto napišemo npr. Aleluja ali Jezus živi,…

 

Med tem časom nekdo pripravi košaro z velikonočnimi jedili. Postavite jo na lepo pogrnjeno mizo, okrog katere se naj zbere cela družina..

 

Nekdo naj prevzame besedo in prosi za blagoslov pripravljenih jedil.

 

In zvečer so običajno velikonočne vigilije (bedenje), ki se začne z blagoslovom ognja in nadaljuje s prižiganjem velikonočne sveče, ki predstavlja vstalega Kristusa. Sledi slavje luči - vstali Kristus je prava luč, ki razsvetljuje naše življenje. V drugem delu prisluhnemo besednemu bogoslužju – običajno so to štiri berila iz stare zaveze in eno iz nove zaveze. Pred berilom iz nove zaveze zapojemo slavo, prižgejo se vse luči, oglasijo se zvonovi in orgle. Pred evangelijem pa zopet zapojemo alelujo. Po pridigi sledi blagoslov krstne vode in obnovitev krstnih obljub. Slavje se nato nadaljuje kot običajno.

 

Predlog

Družina naj se zbere okrog družinske mize. V rokah naj držijo vsak svojo svečo – po možnosti krstno, sicer lahko tudi drugo. Nato sledite navodilom praznovanja velike noči za odrasle.

 

 

 

VELIKA NOČ 12. april

 

Praznujemo in se veselimo KRISTUSOVEGA VSTAJENJA.

Jezus je v nedeljo vstal in kamniti grob je  ostal prazen. Bog je Jezusa obudil  v novo, večno in neuničljivo življenje. Življenje je premagalo smrt. Zato ni nič v našem življenju nesmiselnega. Vse ima svoj smisel, ker se naše življenje ne konča s smrtjo, ampak dokončno izpolni v večnem življenju. Tam bomo tudi razumeli dokončni smisel svojega življenjskega potovanja.

 

Predlog

Družina naj se zbere ob 8. uri ob lepo pripravljeni družinski mizi.

Ob tej uri bo v naši župnijski cerkvi maševal tudi gospod župnik. Pridružimo se na duhovni način, povežimo se skupaj vsi verniki ter skupaj praznujmo, 

 

KER GOSPOD JE RES VSTAL,

                                                                                    

GOSPOD ŽIVI.

 

 

Nanizali smo vam nekaj predlogov, kako se naj družina skupaj pripravlja in doživi veliko noč,

A mamice, očiji in otroci – oblikujte dni, ko se pripravljamo na naš največji krščanski praznik kakor pač vaši družini najbolj ustreza.

Morda tudi vaša družina doda kakšen predlog, kako popestriti pripravo in praznovanje. Če ste ga pripravljeni deliti z drugimi, nam ga prosim sporočite na mail.

Vaše predloge bomo objavili na internetni strani naši župnijski.

 

 

Blagoslovljene velikonočne praznike!

Vstali Gospod naj vam deli svoj mir in optimizem za sprejemanje vsakdanjega življenja in pogumen pogled v prihodnost.

 

 

 

Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja koronavirusa COVID-19:

odpoved svetih maš do preklica

 

 

Slovenski škofje spremljajo ukrepe države na področju preprečevanja virusnih okužb in širjenja koronavirusa COVID-19.

 

Glede na zaostrene razmere, po posvetu s strokovnjaki in z željo, da se zaščiti zdravje in življenja vernikov, škofje določajo izredne ukrepe, ki stopijo v veljavo v petek, 13. marca 2020, ob 00.00 in trajajo do preklica.

V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja.

 

 

Nadaljnja navodila škofov:

 

1. Duhovniki darujejo svete maše po sprejetih namenih izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. Somaševanje duhovnikov in skupno obhajanje ni dovoljeno.

2. Svete maše in križevi poti ter druge oblike pobožnosti na prostem niso dovoljeni.

3. Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila. (priloga št. 1).

4. Župniki na vrata cerkva pritrdijo obvestilo, na katerem naj bo napisano: »Svete maše so do nadaljnjega odpovedane. Možna je osebna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da v cerkvi/kapeli ni več kot 10 oseb in so med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra.

5. Kjer je to mogoče, so lahko cerkve v času epidemije odprte izključno pod naslednjimi pogoji:

a) Cerkve so odprte samo za osebno molitev zdravih vernikov brez simptomov akutne pljučne bolezni.

b) Istočasno je lahko v cerkvi največ 10 oseb, med katerimi mora biti vsaj 1,5 metra razdalje.

c) Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba vsaj dvakrat na dan očistiti z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi itd.).

d) Vernikom mora biti v cerkvi na voljo razkužilno sredstvo za roke.

6. Spovedovanje je odloženo za nedoločen čas. 

7. Dovoljeni so cerkveni pogrebi ob strogem upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogreb se opravi brez pogrebne svete maše in samo z najožjimi sorodniki. Pogrebna sveta maša bo lahko darovana po preklicu tega navodila.

8. V smrtni nevarnosti je dovoljeno podeljevanje bolniškega maziljenja ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena.

9. Podeljevanje zakramenta svetega krsta in poroke se preloži. 

10. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele in druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb.

11. Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj. Kateheti naj starše prosijo, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki.

 

 

 

Kako prejemamo duhovno obhajilo?

 

Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.

 

Če nikakor ni mogoče, da bi sodelovali pri sveti maši in prejeli sveto obhajilo, je primerno, da ga prejmemo v duhovni obliki. 

 

 

 

Možna in priporočena oblika:

1. Na mirnem kraju se umirimo in se nato pokrižamo.

2. Zavemo se Božje navzočnosti in obudimo ter zmolimo kesanje.

3. Preberemo evangelij dneva.

4. Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodite pozorni na to, kaj vam govori in kakšne občutke prebuja v vas).

5. Zmolimo veroizpoved.

6. Sledi duhovno obhajilo.

Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

 

(Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …) Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

7. Molitev končamo z znamenjem križa.

 

 

 

 

V naši župniji

 

Pisarna in cerkev ostaneta zaprti.

 

Župnik je dosegljiv:

Elektronska pošta

041 40 30 26 / SMS

02/796 22 01

 

Župnik bo maševal vsak dan ob urah, kot so bile objavljene v oznanilih, vendar brez vernikov, kakor je določeno v 'Izrednih navodilih slovenskih škofov. V nedeljah v Kungoti maša odpade.

 

Maše od pogrebcev, ki mi jih je poslal hajdinski župnik, bodo opravljene po razporedu objavljenem v zadnjih oznanilih.

 

Maše, ki ste jih naročili pri meni – župniku v Kidričevem in ste jih vezali na datum, bodo opravljene po  dogovoru z naročitelji po končani epidemiji. Če želite, da bo ta maša kljub temu na določeni dan, seveda brez navzočnosti vernikov,  mi prosim, to sporočite po telefonu.

 

Te maše so:

 

13.

marec

za Marijo (obl.), Stanka Rozmana, Janka Hertiša in Franca Nahbergerja

14.

marec

Za Slavico Jančec Odeb (obl.)

15.

marec

Ivana Premzla (obl.)

17.

marec

Jožefa Kanclerja , rodbino Fideršek in Stanka Zupaniča

19.

marec

v Kungoti

Franca Intiharja, štiri svake, 5. bratov, starše Intihar Plečko

19.

marec  doma

Friderika Podgorška, Matildo in brata Mirka

22.

marec

v Kungoti

Alojza, Marijo in Franca Repca (obl.)

22.

marec

doma

Sestro Josipo, svaka Danijela Premužič, brate Ivana, Srečka, Janka, svakinjo Angelo, starše Premožič in Antona Zajka

25.

marec

v Kungoti

Marijo Metličar

25.

marec

doma

Vesno Petrovič

29.

marec

v Kungoti

Viktorja Lobenweinw (obl.), starše Lobenwein Peršuh in sorodnike

 

 

 

 

 

Post

 

Kristjani imenujemo post ČAS MILOSTI, saj v tem času  podrobneje presojamo, kako kot kristjani živimo. Ta čas nas kliče k temu, da 'zravnamo naše krive poti' in se pogumno podamo na pot dobrega Božjega otroka.

Vsa velika verstva poznajo post. Poudarki v nekaterih verstvih so morda različni, vsem pa je skupno, da človek bdi nad seboj, se bori proti negativnim nagibom v sebi, zlu, ki ga morda povzroča sam in zlu, ki preži nanj od drugod.

 Krščanski post je povezan z Jezusovim postom v puščavi. Preden je Jezus začel javno delovati, je 40 dni prečul v puščavi. V samoti je šel globoko v samega sebe, molil, premišljeval, odkrival svoje poslanstvo in načrtoval svoje delo.

Skušnjavec, hudi duh, satan se mu je v tej samoti prikradel in  mu predlagal krive poti, po katerih bi Jezus pokvaril svoje poslanstvo. Vse te skušnjave je zavrgel in hudiča spodil z besedami:

»Poberi se satan…«.

V tem nemirnem času v katerem živimo, je postni čas za nas res ČAS MILOSTI.

V postnem času nam Cerkev ponuja veliko spodbud s katerimi lahko obogatimo naš postni čas: 40 dni brez alkohola, eno uro na dan brez pogovorov po mobitelu (mladi), eno uro na dan v pogovoru  v družini, med zakoncema ..., ali obisk križevega pota v cerkvi, redna sveta maša v nedeljah, …

V naši župniji imamo vsak petek pred večerno mašo križev pot, vsako nedeljo pa pred mašo okrog cerkve. Križev pot okrog cerkve bodo pripravile župnijske skupine:

 

1. marec

– prva postna nedelja, ob 8.30

ŽGS in ŽPS

  8. marec

      – druga postna nedelja, ob 8.30

Karitas

15. marec

      – tretja postna nedelja, ob 8.30

župnijski zbor in KKD Zvezdni dol

22. marec – četrte postna nedelja,

         ob 10. uri

otroci

29. marec

      – peta – tiha- postna nedelja

         ob 16. uri

Šterntalski križev pot

 

 

 

 

Navodila SŠK za preprečevanje širjenja koronavirusa COVID-19

 

a) Duhovniki naj izpraznijo kropilnike z blagoslovljeno vodo ob vhodu v cerkev. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nadomesti pokrižanje z blagoslovljeno vodo.

b) Pri pozdravu miru duhovnik in verniki opustijo stisk roke.

c) Vernike prosimo, da obhajilo spoštljivo prejemajo samo na roko.

 

 

 

Ne preklinjaj!

Res je kruto, ko vedno znova slišimo ljudi preklinjati Marijo Mater Božjo, Boga, svetnike ali nespoštljivo govoriti o največjih svetinjah naše vere.

 

Ustavimo se danes pri preklinjanju in pomislimo, kaj to pomeni.

 

Preklinjanje je poizkus vzbuditi temne sile, da bi povzročile zlo in nesrečo. Kletev usmerjena proti Bogu, je bogokletje. Kletev pa je lahko usmerjena tudi proti človeku ali pa stvarstvu.

Najpogostejša oblika bogokletja je dodajanje sramotilnih besed Bogu, Materi Božji, svetnikom, Bogu posvečenim osebam in svetim stvarem. Slovenski jezik pozna le malo takšnih kletvic. Slovenska duša je tenkočutna in slovenski jezik svet, zato se preklinjanje v Slovenščini ne poda. Razširjena pa je pri nas navada preklinjati v Italijanščini in deloma tudi v Srbščini ali drugih jezikih. Mnogi ljudje niti ne vedo, kaj pomenijo kletvice, ki jih izgovarjajo.

 

Italijanska beseda PORKA na primer pomeni SVINJA. Vse kar dodajo k tej besedi, razglašajo za svinjo. Včasih uporabljajo besede, ki so nam vernikom največje svetinje. Italijanska beseda MADONA na primer pomeni Marijo (moja Gospa), DIO pomeni BOG… in če te besede povežemo s prej omenjeno besedo, dobimo gnusen pomen.

 

Pri starejših ljudeh je preklinjanje velikokrat posledica ne obvladanja samega sebe, surovosti ali pa slabe navade. Preklinjajo verniki in neverniki. Za verne ljudi je preklinjanje greh, ker s preklinjanjem kršijo Božjo zapoved, ki pravi: »Ne skruni Božjega imena!« Preklinjanje je tudi posledica nevzgojenosti, nekulture in neobzirnosti. Tudi tisti, ki ne verujejo, nimajo pravice preklinjati in s tem žaliti čustva vernikov.

 

Gotovo pa je res, da iz hiš, dežel, cest in polj, kjer preklinjajo Boga, beži božji blagoslov, sreča in mir.

 

Cerkev, ki danes nadaljuje Kristusovo delo odrešenja, s hišnimi in drugimi blagoslovi na te kraje, Božji blagoslov zopet vrača.

 

Ljudje in z nami vse stvarstvo smo odrešeni po Jezusu Kristusu. Zato je preklinjanje ljudi, živali in stvari greh. Hudiča tudi ne kličimo. Modri in duhovni ljudje nas učijo: »Ne kliči hudiča, saj sam rad pride.« S preklinjanjem torej povzročamo zlo.

 

Nikar ne preklinjajmo: niti Boga, Marije, svetnikov in svetih stvari, niti ljudi, živali in stvarstva! Niti v šali niti v jezi! Z vzgojo samega sebe in prizadevanjem je to mogoče!

 

 

 

 

Berimo verski tednik DRUŽINO

V 9. februarski številki:

+ O posvetitvi koroškega Slovenca dr. Jožeta Marketza za novega krško- celovškega škofa. Celovec, ki je bil včasih slovensko mesto je vedno imel škofe nemške narodnosti. Ni popolnoma dokazano, morda je bil Slovenec škof Jakob Peregrin Pavlič, ki je posvetil za škofa  A. M. Slomška. Msgr. dr. Marketz je na tem sedežu ali prvi ali drugi škof Slovenec, česar smo veseli Slovenci v domovini, prav posebej pa koroški Slovenci.

 

 

 

Papeževa Svetovna Mreža Molitve

 

Da je potrebno moliti za svet in se z molitvijo pridružiti Božji ljubezni do ljudi, se zdi že kar samoumevno. Če smo s spletom povezani z dogajanji po svetu, je Papeževa svetovna mreža molitve lahko tak splet, ki ljudi in dogodke prinaša tudi pred Boga. Pobožnost Srca Jezusovega ob prvih petkih je v tradicionalno katoliški Sloveniji še vedno živa po župnijah, obogatili bi jo in razširili, če bi osebni in skupnostni posvetitvi Srcu Jezusovemu dodali apostolsko razsežnost, ki jo predstavljajo papeževi molitveni nameni za vsak mesec – tokrat predstavljamo molitveni namen za mesec marec.

 

Molitveni namen za evangelizacijo:

Katoličani na Kitajskem

Molimo, da bi Cerkev na Kitajskem vztrajala v zvestobi evangeliju in rasla v edinosti.

 

 

 

Februar

 

Cerkev na Slovenskem, kakor v mnogih deželah v Evropi, gre skozi preizkušnjo in krizo zaradi prehoda iz nekdanjega načina vernosti v novo, ki pa je še vedno v povojih. Duhovniških poklicev je malo in povprečna starost duhovnikov je visoka. Vedno bolj pa smo priča velikemu število zavzetih župljanov in župnijskih laiških organizacij, kar našo Cerkev navdaja z velikim upanjem in veseljem. Kajti, gospodar ve, kaj bo storil z njivo, ki ni več rodovitna. Opustili jo bodo. Bojimo se za župnije, ki so postale nerodovitne, da bodo doživele podobno usodo.

 

Še posebej čutimo potrebo, da laiki in duhovniki z roko v roki vodimo župnijska občestva. Bogu smo hvaležni in  vsem, ki si za to prizadevajo.

 

V naši župniji imamo ŽPS, ki se srečuje enkrat na mesec in ŽGS, ki se srečuje občasno po potrebi,  sodelujeta z župnikom in tako skupaj vodijo našo župnijo.

 

Njihov mandat se izteka in  meseca marca so določene nove volitve. Vsa župnija jim je hvaležna, ker ves čas svojega od nadškofa potrjenega poslanstva niso bili le župnikovi svetniki – svetovalci, ampak župnikovi svetniki in sodelavci.

 

Župljani Sv. Družine, verni in vsi tisti, ki čutite z našo župnijo, prosite razsvetljenje Svetega Duha, premislite, posvetujte se, molite, da bomo v novi ŽPS in ŽGS izbrali dobre župnikove  svetovalce oziroma sodelavce.      

 

Na 116. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 13. januarja 2020 v Mariboru, so se škofje seznanili s Pravilnikom za izbiro članov ŽPS. Škofje so sprejeli sklep, da bo vsak ordinarij potrdil Pravilnik za svojo škofijo. Ob tem so škofje določili, da bo datum volitev članov ŽPS na četrto postno nedeljo, 22. marca 2020.

 

Župnijski pastoralni svet (ŽPS) je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji. ŽPS obravnava vprašanja, ki so povezana z verskim življenjem in pastoralnim delovanjem župnije, pripravlja predloge in sklepe ter skrbi za njihovo uresničevanje. Naloge sveta se nanašajo na skupno življenje župnijskega občestva, oznanjevanje, bogoslužje in dobrodelnost v župniji.

»Če se zdi krajevnemu škofu po posvetovanju z duhovniškim svetom primerno, naj se v vsaki župniji ustanovi pastoralni svet, ki mu predseduje župnik in v katerem verniki skupaj s tistimi, ki imajo v župniji delež pri pastoralni skrbi po svoji službi, pomagajo pri pospeševanju pastoralne dejavnosti. Pastoralni svet ima le posvetovalen glas in se ravna po določbah, ki jih izda krajevni škof« (Zakonik cerkvenega prava, kan. 536 odst. 1, 2)

 

Januar

 

Stopili smo v novo leto 2020. Od blagoslovitve naše cerkve bo letos poteklo 33 let, 38 let od kar je občina Ptuj dala gradbeno dovoljenje, isto leto se je začela gradnja in 47 let od kar je bila v Kidričevem ustanovljena Župnija Sv. Družine.

Vsa ta leta je veliko otrok je pri nas sprejelo krst, sveto obhajilo, birmo, odrasli sveti zakon in zakrament svete spovedi. Pravi verniki vsako nedeljo prihaja poslušat Božjo besedo in se hranijo s 'kruhom močnih' pri svetem. Mnoge na poti k večnemu počitku pripeljejo najprej v cerkev in nato na božjo njivo večnega počitka.

V letu 2019 je sveti krst sprejelo 18. otrok, 8 fantkov in 10 deklic. Trije otroci so iz cerkvenega zakona, eden iz samo civilnega zakona, ostali iz skupnosti brez zakonske zveze. Prvo obhajilo je sprejelo 12 otrok, birmo 15, cerkveno sta se pri nas poročila dva para. Štirje pri nas krščeni (koliko imamo do sedaj sporočil) pa so bili poročeni drugod. Cerkveno pokopanih je bilo 13 pokojnih vernikov; 8 moških in 5 žensk. Od pokojnih je bila najstarejša ženska, stara 93 let, najmlajši pa je bil moški star 39 let.

Tudi letos se je pastoralno delo nadaljevalo v skupnih naporih ŽPS, ŽGS in ostalih župnijskih skupin. Število članov v ŽPS se je zelo zmanjšalo. Zdi se, da si mnogi ne vzamejo čas za timsko delo. Tako so omagali pred koncem mandata, ki jim ga je podelila Cerkev po rokah nadškofa metropolita msgr. Alojzija Cvikla.

 

ŽGS je bil preteklo leto zelo aktiven. Velik sad njegovega dela je gotovo novo centralno ogrevanje v župnišču in v cerkvi.

KKD Zvezdni dol nam je tudi v preteklem letu stalo ob strani. Veliko del za vzdrževanje parcele in tudi priprave praznikov smo naredili s pomočjo KKD.

Gotovo pa moramo dati vso priznanje našima ključarjema, ki sta vso leto zavzeto opravljala svoje poslanstvo.

 

Skupine ŽPS

  • Liturgična skupina

Po odhodu organistinje Doroteje Terbovšek liturgična skupina ni imela voditelja skupine, a vse aktivnosti so se nadaljevale. Skupina tudi ni imela predstavnika v ŽPS. Petje vodi gospa Marija Rampre.

Bralci. Število bralcev za mašo ob 9. uri se spreminja. Trenutno imamo 15 bralcev. Pri otroški ali družinski maši pa vedno izberemo bralce med otroki ali njihovimi starši. 

Ministranti. Pri mašah za odrasle velikokrat nimamo ministranta. Do birme v začetku oktobra smo še imeli po tri, vedno pa imamo ministrante pri maši ob 10.30.

Cerkev čisti 10 skupin. Devet je zelo rednih, ena skupina pa trenutno ne prihaja, vendar jo še vedno štejemo med skupinE. V naši župniji je težava v tem, da se starši, ki nimajo več otrok pri verouku, velikokrat umaknejo in niso več pripravljeni skrbeti za potrebe župnijske skupnosti. Popolnoma nerazumljivo je njihovo krščanstvo, ko takrat niti k maši več nimajo časa priti.

Molitvena skupina se v domu varovancev zbira k molitvam vsak torek in vsak petek in moli rožni venec pod vodstvom Zofije Holc in Pavle Pfeifer. Druga molitvena skupina je tudi letos molila vsak prvi petek pred večerno mašo. Zaradi slabega obiska od počitnic dalje moli vsako prvo nedeljo v mesecu pred nedeljsko mašo pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Župnija v ŽPS nima svojega predstavnika. Vodi jo gospa Magda Glažar.

 

  • Oznanjevalna skupina

 Verouk. Do počitnic je 1.,2.,4. in 5. razred učila gospa katehistinja Cvetka Bračun, 3. in 6. razred ter birmance pa župnik. Birmance mu je pomagala pripraviti za birmo gospa Vida Komljenović. V novem veroučnem letu je katehistinja Cvetka sprejela še 3. razred, gospa Vida 6. in župnik poučuje le 7. razred.

Komisija za družino. Uspešno nadaljuje delo. Vodi jo gospa Marija Jančec.

Župnijska oznanila ureja gospa Cvetka Bračun. Izdajamo 180 do 200 kosov. Župnijska oznanila  na spletni strani ureja Miran Bračun.

Dom varovancev – povezava poteka preko Zofije Holc, ki je tudi članica ŽPS. Bralka pri maši in molivka rožnega venca pri srečanjih molitvene skupine je Pavla Pfeifer.

Svetopisemska skupina se srečuje vsak 3. petek po maši. Vodi jo gospa Marija Škafar.

 

  • Župnijsko karitas vodi gospa Vida Komljenović.

Vsak mesec se člani Karitas zberejo na sestanek in pripravijo seznam obiskov starejših ljudi od 80. let, ter določijo kdo od Karitasa bo župnika spremljal k določeni osebi.

Skrbijo tudi za razdelitev EU hrane.

 

Župnik se v imenu Župnije iskreno zahvaljuje vsem župljanom, ki našo župnijo sprejemate kot skupni dom božjih otrok, vsem, ki ste vključeni in delate v ŽPS; v  liturgični skupini, oznanjevalni skupini, Karitasu, v ŽGS, v KKD Zvezni dol in številnim prostovoljcem. Zahvaljujem se za pomoč in sodelovanje civilne oblasti, podjetjem, družbenim, kulturnim in delovnim organizacijam.

Z novim letom stopimo naprej še z večjim spoštovanjem drug do drugega, sodelovanjem in pomočjo.  

 

 

 

Dogajanje v Cerkvi na Slovenskem

 

  • Predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore OFM pojasnjuje »… škofje določajo, da voditelj pogreba v mrliški vežici, cerkvi oz. na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda (lahko tudi pogrebno sv. mašo) in ga tam zaključi. Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa (sprevodu) in pri dejanju raztrosa.«

 

  • Teden molitve za edinost kristjanov

 »Delitve med kristjani nasprotujejo Božji volji, so v spotiko svetu in škodujejo oznanjevanju evangelija. Premaga jih lahko samo molitev, v katero zaupamo.«. Teden molitve za edinost kristjanov poteka od  18. do 25. januarja. Za letošnji teden so gradivo pripravili kristjani različnih Cerkva z Malte. Naslov gradiva je: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo.« Tudi naša župnija se bo vključila v to molitev pri večernih mašah. 

 

  • Teološki simpozij 2020 MLADI IN KRISTUS

Teološka fakulteta vsako leto pripravi teološki simpozij o pomembnih vprašanjih pastoralnega dela. Letos bo tema o mladih in njihovi veri. V Mariboru bo simpozij v Zavodi A.M. Slomška 11. marca 2020 za metropolijo Maribor, to je škofije Celje, Maribor in Mursko Soboto. Vabljeni so duhovniki, redovniki in redovnice, katehisti in katehistinje.

 

  • Obhajanje nedelje Svetega pisma

Na željo svetega očeta bomo letos obhajali nedeljo Svetega pisma na tretjo nedeljo med letom, to je 26. januarja. Geslo tokratne nedelje je: »Pogovarjala sta se.« Tudi naša svetopisemska skupina  bo pripravila slovesno obhajanje te nedelje.

 

  • Posvet o pastorali pri skavtih

29. januarja bodo skavti obhajali 30. obletnico delovanja. Proslava bo pri Svetem Jožefu v Celju. Program se začne ob 9. uri. Naša župnija podpira skavtsko  gibanje. Lansko leto je kar dvakrat gostila skavte, tako za njihove zaobljube in jesenski tabor.

 

  • 50. katehetski simpozij

z naslovom 'Empatija, mladostnik in nove poti evangelizacije' bo za katehistinje in katehete v Celju in Kančevcih  18. do 20. februarja.

 

+++

 

Mariborska nadškofija

  1. Letos so za kanonično vizitaciji na vrsti župnije v dekanijah Jarenina in Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
  2. Duhovniški dnevi bodo na Pohorju (hotel Bellevue) od torka, 3.do četrtka 5. novembra 2020.
  3. Študijski dan Centra za duhovne poklice bo potekal 22. januarja od 9. do 13. ure. Vabljeni duhovniki, dekanijski referenti za duhovne poklice, stalni diakoni, redovniki in redovnice, katehisti in katehistinje.
  4. Škofijsko srečanje kolednikov bo v soboto, 11. januarja 2020 v župniji Maribor – Pobrežje. (povzeto po Sporočilih SŠ 2020, 1)

 

 

 

Ali denar namenjen misijonarjem res pride do misijonarjev?

Otroci so v adventnem času zbirali denar v akciji 'Otroci za otroke', nato koledniki za naše slovenske misijonarje.

Iz mojega izkustva in prepričanja sem siguren, da ta denar res pride v njihove roke.

Najprej naj napišem, kako sem v času mojega bivanja v misijonih uporabil denar, ki sem ga takrat dobil od naših slovenskih otrok. Takrat smo še živeli v Jugoslaviji, takšne in podobne akcije niso bile dovoljene. Denarja tudi nismo smeli prenašati preko državne meje, vendar smo imeli misijonarji pomočnike. Meni je pomagal prelat Vilko Fajdiga, moj profesor s fakultete in zaposleni v pisarni Ognjišče v Ljubljani. Z njihovo pomočjo smo prenesli denar k lazaristom v Leuven v Belgiji. V takratnem Zairu sem vodil, sicer kot škofijski duhovnik misijon od lazaristov in sem vse potrebne stvari urejal preko patrov lazaristov v Leuvnu. 

Danes je mnogo lažje. Takrat so nam podarili le darove zbrane pri verouku, danes je dobrodelnost za misijonarje dovoljena in  v Ljubljani  imamo Misijonsko središče, ki povezuje misijonarje, zbira za njihove potrebe ter poskrbi, da sredstva pridejo do misijonarjev. Ker te akcije potekajo po vsej Sloveniji, se zbere več denarja, s katerim naši misijonarji uresničujejo tudi večje projekte. Mi smo se takrat za večja načrtovanja morali obračati na evropske dežele, ki niso bile pod 'železno zaveso', kakor so nam takrat rekli.

 

'Otroci za otroke' je mednarodna akcija in Misijonsko središče mora zbran denar oddati v Vatikan, medtem ko je koledniška nabirka namenjena našim slovenskim misijonarjem. Poročilo za zadnji zbrani denar je vedno podan na letakih, ki jih koledniki delijo, obenem so tam napisana tudi imena misijonarjev, ki prosijo za pomoč. V reviji Misijonska obzorja lahko na zadnji strani vedno preberemo imena donatorjev in komu so namenili svoj denar, sicer pa je vedno obširno predstavljeno delo Misijonskega središča na njihovi spletni strani.

Vprašanje: »Ali denar namenjen misijonarjem res pride do misijonarjev?« ljudje vedno radi postavljajo. Menda Slovenci radi dvomimo v naše humanitarne organizacije. Pred leti sem odgovarjal na članek objavljen v Večeru, 7. januarja 2008. Članek, objavljen v rubriki pisma bralcev je imel naslov: »Ali je Cerkev tako revna, da mora pošiljati otroke prosjačit?«  Objavljam ga tokrat v malo skrajšani obliki v Župnijskih oznanilih. 

 

»Ali je Cerkev tako revna, da mora pošiljati otroke prosjačit?

 

Velikokrat se sprašujem, ali se je potrebno vznemirjati in odgovarjati na take članke oziroma sploh na članke, ki neprijazno govorijo o Cerkvi.

Toda, kadar berem članke, ki posegajo v področje misijonskega delovanja Cerkve, se v meni oglasi neka sila in moram spregovoriti.

16 let sem živel v misijonih, na misijonu Lukoleja, ob reki Kongo, v takratnem Zairu. Poznam misijonsko delo in kako se uporabi denar, ki ga slovenski otroci  podarijo za otroke v teh deželah. Vsak misijonar si ustvari svoj način dela in v to vlaga svoje sposobnosti in sredstva. Moje poslanstvo je bilo močno povezano s šolstvom.

V misijonih sem vodil 11 osnovnih – prvostopenjskih in 7 drugostopenjskih  šol. Po njihovem sistemu so bili v prvo stopnjo vključeni razredi od 1. do 6.  in v drugo od 7. do 12. Organizacija pouka in vodstvo šol je bilo v rokah misijonarjev, plačevanje osebja, šolski programi in nadzor, inšpekcija pa v rokah države. Vsako leto smo vpisali v vsak razred več kot po 45 učencev, ki so morali po državnih predpisih v prvih mesecih pouka plačati šolnino in k pouku prihajati v predpisani šolski obleki, to je uniformi. Mnogi revni starši teh stroškov niso zmogli. Vsako leto je vsaj kakih 50 afriških otrok bilo iz srca hvaležnih slovenskim otrokom, saj sem jim šolnino plačal iz vsote denarja, ki so ga slovenski otroci zbrali - »naprosjačili«-  in mi ga poslali. Veseli so bili tudi zvezkov, svinčnikov, radirk, tablic s kamenčkom za pisanje in drugih podobnih daril…, ki sem jih tu in tam poklonil revnemu učencu. V teh krajih ni bilo knjigarn, kamor bi otroci šli kupit svoje šolske potrebščine. Misijonarji smo na začetku šolskega leta priskrbeli potrebščine, ki so jih seveda od nas kupili po najnižji možni ceni. In ko so te drobne črne rokice naštele vse kar so imele in solznih oči zrle v tebe, a denarja je bilo premalo, si zvezek dal, otročička pa potolažil z nasmehom.

Še bolj so bili hvaležni slovenskim otrokom mladi bolničarji in bolničarke, ki so študirali v sosednem protestantskem misijonu Bolobo, od nas oddaljenem kakih 400 km. S tem misijonom smo bili povezani s telefonijo – brezžičnim telefonom. Aparat smo imeli priklopljen na akumulator in smo imeli povezavo le dvakrat na dan po 10. minut. Največje število sporočil je bilo od študentov s sledečo vsebino: »Pojdite k mami, lepo prosim, povejte ji, da sem lačen, lačen, …« Po sprejetem sporočilu sem res šel in bil priča drugemu tarnanju: »Ne morem pomagati. Prodali smo že stroj za šivanje, prodali smo zaloge manioke, … naj potrpi, pri najboljši volji ne morem pomagat.« Največkrat so takšne najbolj težke situacije zopet reševali slovenski otroci z »naprosjačenim« denarjem. Moje sporočilo, po ponovnem klicu iz misijona Bolobo je bilo: »Dajte mu. Naj konča šolo. Vam bom, ko se ob priliki srečamo, izročil ta denar.«

Vem, da so darovi slovenskih otrok le kapljice v morje revščini, kjer delujejo naši misijonarji. Toda te kapljice velikokrat omogočijo plovbo pirog bodočnosti otrokom v Afriki, Aziji in drugod. Kaj niso to darila, ki jih Jezus potrebuje danes? …

Velikokrat se čudim, da mnogi, ki pišejo o naši Cerkvi, njenih »dobrih namenih,« to Cerkev in njeno delo, tako slabo poznajo.   

Anton Pačnik, župnik

 

 

 

Mesec november

 

Mesec november je še posebej posvečen našim rajnim. Ljudje v velikem številu obiskujejo grobove svojih rajnih, jih krasijo, se o smrti svojih dragih pogovarjajo, obujajo spomine na njihovo življenje in zanje molijo.

 

Za nas Kristjane ima prav poseben pomen 1. november, ki ga ne imenujemo 'dan mrtvih', ampak praznik 'vseh svetnikov.' Že ime tega praznika želi poudariti naše gledanje na smrt in odhod s tega sveta. Dan mrtvih, obhajamo naslednji dan, to je 2. november in ga imenujemo 'spomin vseh vernih rajnih.'

 

 

 

Pokop

 

Pokop pokojnikovega telesa je za Katoliško Cerkev ločitev od tega sveta, odhod k Nebeškemu Očetu. Kristjan gleda na smrt kot na srečanje z Gospodom; v smrti se namreč na edinstveni in bolj oseben način srečata Bog in človek.

 

S polaganjem telesa v zemljo na blagoslovljenem pokopališču se na simbolni ravni spominjamo Kristusove velikonočne skrivnosti: trpljenja, smrti, polaganja v grob in vstajenja mrtvih. Simboli (križ, sveča…), obredi in besedila ob pogrebnem slovesu izražajo skrb in spoštovanje, ki ju imajo kristjani do telesa vsakega pokojnika, predvsem pa vero v vstajenje od mrtvih.

 

Za kristjane cerkveni pogreb z raztrosom ni dovoljen!

 

Zaradi sekularizacije in spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščin so slovenski škofje sprejeli dopolnila k sedanjim smernicam krščanskega pogreba in žarnega pokopa. Nekih posebnih sprememb ni, izstopa pa raztros pepela. Pri tem pravijo:

Če se iz tehtnih razlogov izbere kremacija trupla, mora biti pepel praviloma shranjen na svetem kraju, torej na pokopališči, ali če je primerno, v cerkvi oziroma zato s cerkvene strani  posebej namenjenem območju.

Želja, da bi bil umrli raztrosen v morju, gorah, gozdu oziroma na pokopališču, je krščansko nesprejemljiva, saj v takšnih primerih bolj poudarja ljubezen do narave , to je želja ostati povezan s tistim, s čemer je bil pokojnik povezan v zemeljskem življenju, kot pa z   

  Bogom in bližnjimi. Pri tem ni prostora za upanje na večno življenje in življenje v Bogu. 

Raztros pepela izpušča možnost za molitveno spominjanje pokojnika, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Kdor nima groba, ne dopušča spomina, zato hitro pride do pozabljanja. To lahko vodi v panteistično in naturalistično ali nihilistično dojemanje življenja in smrti. ..

Da bi se izognili vsaki obliki panteističnega, naturalističnega ali nihilističnega zmotnega pojmovanja, (kristjanu) ni dovoljen raztros pepela v zrak, zemljo, vodo ali na pokopališče kakor tudi pretvorba pepela v spominke, zlatarske izdelke ali druge predmete…

(Povzeto po 'Spoštovanje teles umrlih …pastoralne smernice za krščanski pogreb in žarni pokop,'Sporočila, 11,2019).

 

 

 

Mesec oktober

 

V naši župnijski cerkvi imamo na vidnem mestu postavljen kip Fatimske Matere Božje, ki nas vabi k molitvi, posebej k molitvi rožnega venca. Pred dvema letoma smo obhajali stoto obletnico prikazovanj Matere Božje v Fatimi. Marija se je prikazala trem pastirčkom in 13. oktobra 1917 jim je povedala: »Kraljica rožnega venca sem.«

 

Molitev rožnega venca  in tudi drugih molitev prinaša notranji mir in neskončno razsežnost upanja. Prenehanje moliti pomeni prenehanje verovati in upati. Bog sprejme naš pogovor z njim,  pa naj bo to ali slavilna ali zahvalna molitev ali prošnja.

 

V mesecu oktobru bomo vsak dan molili rožni venec v cerkvi pred mašo, zopet pa bodo v nedeljah pred mašo molitev pripravile in vodile župnijske skupine:

  • 6. oktober  - Molitvena skupina za duhovne poklice
  • 13. oktober  - člani ŽGS, ŽPS in KKD Zvezdni dol
  • 20. oktober -  Karitas
  • 27. oktober -  župnijski pevski zbor

Otroci bodo vsako nedeljo molili desetko rožnega venca, v domu varovancev pa bodo molili rožni venec vsak torek in petek ob 15. uri.

 

 

Mesec september

 

Ulice v Kidričevem so naenkrat zaživele. Saj se nam je zdelo, da po njih vlada prevelika tihota. Seveda, otroci so bili na počitnicah; na morju, planinah, pri starih starših na vasi ali morda celo nekateri s svojimi starši na turističnih plažah preko 'luže', kakor rečejo. V začetku meseca septembra, pa naenkrat vse postane drugače,  treba bo zopet  v šolo, začeti pouk, konec je s počitnicami. 

 

Tudi verouk bomo začeli in se učili o Jezusu Kristusu, Božjemu Sinu, ki ga je Bog poslal, da bi nas s svojim naukom poučeval, kako naj  lepo živimo. Po zakramentih nas bo Jezus Kristus posvečeval in nas tako vodil k svojemu Očetu, ki je večna ljubezen. Otroci  in starši  se bomo še z večjim veseljem udeleževali svete maše, otroške oziroma družinske maše bodo otroci sami pripravili ali v soboto zvečer ali v nedeljo ob 10.30, pri mašah pa bo Jezus sam v sveti hostiji prihajal v naša srca.

 

 

 

ŽUPNIJSKO ROMANJE - 7. september 2019

 

Program:

 

Odhod izpred župnišča Kidričevo ob 8. uri.

Z avtobusom bomo krenili proti Njivercam in se ustavili na avtobusni postaji Njiverce vas, nato na avtobusni postaji Kidričevo in še na avtobusni postaji Kungota.

Marija Snežna -  maša ob 10.30, po maši ogled cerkve

Sveta Ana - ogled cerkve in kosilo ob 13. uri

Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Ogled cerkve in kleti

Ptuj - večernice v cerkvi Leopolda Mandića.

 

Domov se bomo vrnili med 18. in 19. uro.

 

Romanje nas bo stalo18 EUR po osebi – 8 EUR avtobusni prevoz in 10 EUR kosilo.

 

 

 

OGREVANJE CERKVE IN ŽUPNIŠČA

 

ŽGS se je v letošnjem letu odločil za nakup nove peči za centralno ogrevanje in posodobitev dosedanjega ogrevalnega sistema.

Za izvedbo del je bil izbran najugodnejši ponudnik SMART ENERGY, Vodušek Rihard s.p.

Izvajalec je pričel z deli 19. avgusta, zaključili pa so 29. avgusta 2019.

V prihodnjem tednu bomo prejeli dokončni račun.

Ko bomo imeli račun, bomo podali vlogo na EKO sklad za subvencioniranje.

Rudi Bogdan, član ŽGS

 

 

Kako bomo plačali?

 

V tem času smo izvajalcu že nakazali 5.000 EUR – 700 EUR je dodal gospod župnik.

Občina Kidričevo bo za cerkev namenila 5.000 EUR – ko bomo prejeli račun, ga bomo dostavili na Občino. Po prejemu sredstev, jih bomo takoj prenakazali podjetju SMART ENERGY.

Donatorji - v začetku meseca julija smo poslali 40 pisem podjetjem in samostojnim podjetnikom s prošnjo za

donatorstvo. Do sedaj so se na prošnjo odzvali:

Edo Knaus, s.p.

Šalamun Zlatko s.p.

Kmetijstvo Polanec d.o.o.

Eden od donatorjev ne želi biti imenovan, s podjetjem Saubermacher pa je že podpisana pogodba za donacijo. Je pa še en donator, s katerim še nismo uspeli vzpostaviti povezave za dovoljenje objave imena niti preko telefona, niti preko maila.

Do dne 30.8.2019 smo verniki in donatorji zbrali skupaj 4.497 EUR za posodobitev ogrevanja v cerkvi in župnišču.

 

Poslali bomo tudi vlogo na EKO SKLAD (subvencionirajo 20% vrednosti naložbe) – zadolžen Rudi Bogdan.

Še vedno nam manjka kar precej sredstev za pokritje celotne naložbe, zato z zbiranjem prostovoljnih prispevkov nadaljujemo.

Tudi je odvisno, koliko bomo dobili povrnjeno od EKO SKLADA, saj moramo predložiti potrdilo o dejanskem plačilu – to pa pomeni, če letos ne bomo uspeli plačati preostanka dolga, potem bomo dobili povrnjeno le 2.000 EUR, če bi pa lahko pokrili investicijo v celoti, nam bo EKO SKLAD povrnil dobrih 3.000

 

Vsem, ki ste že darovali prispevke za posodobitev ogrevanja se prav lepo zahvaljujemo.                                              

Cvetka Bračun

 

 

Celodnevno češčenje

 

Naša župnija vsako leto 11. avgusta obhaja zelo pomemben dan, to je dan celodnevnega češčenja. Takrat pred Najsvetejšim molimo in prosimo za Božje varstvo, mir, božji blagoslov v naših družinah, pri vzgoji otrok, Božje varstvo  pri delu v tovarnah, na poljih, službah, šolah…  Dokler bomo zvesti v molitvi in v prošnjah Bogu, tako dolgo nas bo Bog blagoslavljal in varoval! Pridite!

Ta dan pa naša župnija moli tudi za našo škofijo in Cerkev na slovenskem kot dežurna za molitev. Vsak dan namreč v Sloveniji ena župnija moli za vse župnije, za vse vernike v Sloveniji. Pridite!

Zaključek celodnevnega češčenja ob 18. uri bo vodil letošnji novomašnik. Pred mašo nam bo podelil novomašniški blagoslov. Naše babice in dedki so rekli: »Na novo mašo – po novomašniški  blagoslov -  bomo šli, če tudi raztrgamo nove čevlje.« Darovi pri tej maši bodo namenjeni Primožu,  mlademu duhovniku, ki se po dolgem študiju podaja na svoje duhovniško poslanstvo. Podprimo ga z molitvijo in darovi.

 

  • Ob 8.30 bomo izpostavili Najsvetejše,
  • Ob 9. uri bo nedeljska sveta maša in češčenje do 12. ure.
  • Ob 15. uri bomo zopet izpostavi Najsvetejše in bo češčenje do 17. 30,
  • Ob 17.30 bodo pete litanije
  • Ob 18. uri bomo zapeli pesem »Novo mašnik bod' pozdravljen«, sprejeli novomašniški blagoslov in nato bo sveta maša, ki jo bo vodil novomašnik Primož Lorbek.

 

Zaključek maše bo s slovesnim blagoslovom z Najsvetejšim.

Po maši bo pogostitev duhovnikov in povabljenih.

Čez dan bodo vodile molitve pred Najsvetejšim molitvene skupine, zvečer na zaključku pa se bomo vsi zbrali  k sveti daritvi novomašnika Primoža.

 

 

 

HUUUUURA, počitnice so tu!

 

V letošnjem pastoralnem letu smo zaključili z veroukom, pred vsemi nami pa so bolj ali manj brezskrbni počitniški dnevi. Nekateri se boste odpravili na morje ali v toplice, morda se boste odpravili novim dogodivščinam naproti v kakšno drugo državo, ali se boste odločili za nabiranje novih moči v neokrnjeni naravi, daleč od množic turistov in poletnega vrveža.

 

Kamorkoli nas bo pot vodila, je najpomembneje, da si odpočijemo duševno, telesno pa tudi duhovno. In ko bomo tako »uživali« v brezskrbnih dneh, brez vsakodnevnih obveznosti nikakor ne pozabimo na Jezusa. Naj bodo naši dnevi še tako brezskrbni, tudi naša duša potrebuje hrano.

 

Radi se spomnimo, kako nam je bilo lepo pri mašah, ko smo se zbirali pri oltarju, pa naj bodo to nedeljske jutranje maše, ali otroške in birmske maše z diaprojekcijami. Kako je bilo čudovito, ko smo v župniji izvedli svetopisemski maraton, proslavo ob materinskem dnevu, pa križev pot, ki so ga pripravljale različne skupine v župniji ali morda, ko smo imeli večer veroučencev, ko pa žal zaradi slabega vremena nismo mogli prespati v šotorih. Spomnimo se tudi nepozabnega dne v mesecu februarju, ko se je pri nas cel dan mudil nadškof Alojzij Cvikl, Pa seveda ne pozabimo naših občutkov, ko smo praznovali rojstvo Jezusa Kristusa in veselja ob veliki noči, ko je bila premagana smrt.

 

Vsega tega in se je vredno spominjati. Vsi ti sadovi našega dela nas krepijo in še tesneje povežejo z Jezusom.

 

Vsak zase zberimo, kar smo lepega doživeli in slišali Božjega v tem letu in se tega radi spominjajmo in nato recimo našemu Gospodu kakšno besedo…

 

Telo potrebuje hrano in tudi naša duša mora od nečesa preživeti. Potrebuje “hrano”. In še kako pomembno je, da je ta hrana prava. Pri njej velja enako kot pri telesu. Če uživa zdravo hrano, potem bo zdrava.

 

 

Kaj torej dati na naš “dušni meni”? Seznam je neskončno dolg. Od molitve, Svetega pisma, spovedi,... Na vrhu seznama pa je seveda… evharistija oz. sveta maša – obhajilo. Če želimo svoji duši najboljšo hrano, potem je to to. Le da se pri evharistiji prejšnji proces rahlo spremeni. Če se pri telesnem prehranjevanju to, kar jemo, spreminja v naše telo, je pri evharistiji ravno obratno.

Cvetka Bračun

 

 

 

ŽUPNIJSKO ROMANJE

7. september 2019

 

»Hribček za hribčekom se dviga iz tal, …« je pred skoraj stoletjem zapisal pisatelj Ožbalt Ilaunig.

 

Podali se bomo torej po hribčkih in to v Slovenskih goricah.

 

Naša prva postaja bo

Marija Snežna

 

Ogled cerkve in sveta maša.

Cerkev ima zaradi svoje višinske lege zelo lep razgled. Na vzhodu se vidi kapela Rožengrunt, ki jo opeva tukajšnji rojak Stanko Majcen. Radgonski grad, Kapela pri Radencih, Sveta Ana, Sveti trije kralji, Sveti Anton, delno grad Borl, Zavrh, Sveta Barbara, Mariborsko Pohorje, Sveti duh na Ostrem vrhu in ob ugodnem vremenu še vrh gore Pece. V Avstriji pa St. Weit in še dve drugi cerkvi, ter gore, ki oklepajo z južne strani graško kotlino.

 

 

Sveta Ana

 

Ogled cerkve in zeliščnega vrta ter kosilo

Občina Sveta Ana je kraj v Slov. goricah kjer se harmonično

združujejo geografska lega, neokrnjena narava in prijazni delovni ljudje. Predvsem dobri klimatski pogoji za vinogradništvo preusmerjajo klasično kmetijsko dejavnost v dopolnilne dejavnosti in turistično ponudbo.

Popotnik, ki ga pot zanese v ta kraj, lahko najde duhovni mir, v naravi in na pohodniški poti okrepi telo in ob domači hrani in dobri kapljici najde veselo razpoloženje.  

Za konec se bomo pri Sveti Ani še sprehodili po zeliščnem vrtu. Uživali bomo lahko v družbi stoterih zdravilnih rastlin, v opojnih vonjavah dišavnic in jih nekaj tudi podrobneje spoznali.

 

 

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

 

Ogled cerkve in kleti

Največja znamenitost kraja je velika baročna cerkev s tremi novimi zvoniki, pa tudi stopnice, ki vodijo od cerkve do akumulacijskega

jezera in ob katerih je križev pot. Sveta Trojica je ogledna točka za romarje. Zanimivost kraja je tudi “Krajnčeva ruda” oziroma Oseški kamnolom; iz njega sicer danes več ne kopljejo kamna, v preteklosti pa je bil to pomemben kamnolom (odprt je bil pred letom 1358, deloval je do leta 1950). Z materialom iz njega so zgradili cerkev pri Svetih treh kraljih in tudi del obnovljenega obzidja cerkve Svete Trojice, ter večino starejših slovenjegoriških hiš. Zanimivost Svete Trojice je tudi Don Pierinova komuna za pomoč odvisnikom od drog.

Cerkev ima tri kleti eno nad drugo. Spodnjo  - vinsko, ki jo bomo obiskali,  ima v najemu Kulturno društvo.




Ptuj

 

Večernice v cerkvi Leopolda Mandića

Cerkev Leopolda Mandića je najmlajša izmed cerkva, ki jih bomo obiskali na našem romanju.

Temeljni kamen za cerkev v Novi vasi pri Ptuju, posvečeno kapucinu sv. Leopoldu Mandiću je na velikonočni ponedeljek, 17. aprila 1995 blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger.

Dvanajstega maja letošnjega leta je bila cerkev posvečena, posvetil pa jo je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.  

V cerkvi so tudi relikvije svetnika Leopolda Mandića. 

 

LEPO VABLJENI NA NAŠE ŽUPNIJSKO ROMANJE.

 

Natančen čas odhoda in ceno romanja bomo objavili v Župnijskih oznanilih, ki bodo izšla prvo nedeljo v mesecu avgustu.

 

 

 

Junij

 

Mesec junij nas vsako leto nagovarja s prazniki z bogato vsebino. Letos bomo v tem mesecu praznovali binkošti, nedeljo Svete Trojice ter praznik Svetega rešnjega telesa in krvi.

V naši župniji vsako leto slovesno obhajamo župnijski dan in obenem žegnanje na prvo nedeljo v mesecu juniju. Takrat se bomo Bogu zahvalili za župnijo in novo cerkev, ki je bila posvečena, 31. maja 1987. 

Ko se tako Bogu zahvaljujemo, pregledamo naše delo v preteklem pastoralnem letu, drug drugemu čestitamo, posameznikom v znamenje zahvale za zvestobo župnijskemu občestvu podelimo kristalno vazo,  vsem prizadevnim članom pa vrtnico zahvale in priznanja iz župnijskega vrta. To nedeljo zaključujemo tudi veroučno leto, zato otrokom razdelimo spričevala veroučnega leta, pohvale in priznanja za veroučne ter župnijske aktivnosti.

 

Na tem kraju, kjer danes stoji prekrasna moderna cerkev z župniščem, je nekoč raslo trnje in robidovje. Glede na takratne politične razmere in materialne zmožnosti novoustanovljene župnije, lahko  rečemo: »Na tem kraju so se dogajali čudeži.«

Ko berem nadškofovo besedo sobratom v Sporočilih slovenskih škofij našega nadškofa metropolita msgr. Alojzija Cvikla o prvih binkoštih, v tem binkoštnem čudežu prepoznam tudi kidričanski  čudež. Nadškof pravi: »V moči Božjega Svetega Duha so učenci postali skupnost, v kateri je prostor za vsakega. V ospredje je stopila ljubezen, tista ljubezen, ki je med Očetom in Sinom. Saj je sam Sveti Duh ta ljubezen.«

In ko razmišljam v tem,  moram reč:« Da,  ljubezen je tudi v Kidričevem povezala vernike v skupnost, počutili so se kot bratje in sestre, sicer so bili različni po značaju, temperamentih, sposobnostih, a družila jih je ljubezen. Z župnikom Obranom so se odločili, da na tem kraju zgradijo svetišče Bogu v čast, ki jih bo še tesneje povezalo med seboj.«

Na poseben način jih je spremljala priprošnja Fatimske Matere Božje, katere kip imamo v naši cerkvi in Međugorske Matere Božje, katere umetniško izdelane reliefe kiparke Alojzije Ulman  imamo na desni strani našega svetišča.  

Gospod Obran je takrat, ko je moral že začeti gradnji župnišča dograditi zaklonišče, kar je izčrpalo vsa pripravljena sredstva, poromal v Međugorje. Tam se je zgodil drugi pomembni čudež. Srečal je župnika Jošta Siegwarta iz župnije Leibstadt v Švici. V kroniko je gospod Obran zapisal: »Če ne bi tisti dan molil za pomoč, če ne bi bil v svetem kraju molitve, se ne bi srečal s tako velikodušnim župnikom, ne bi mogel dati slovenski cerkvi, mariborski škofiji in župniji posvečene cerkve.«

Ti veliki dogodki iz preteklosti naše župnije nas navdušujejo in spodbujajo, da zavzeto, ponosno, pogumno ter z veseljem tudi danes nadaljujemo to veličastno delo, delo medsebojne ljubezni v naši župnijski skupnosti in skrbi za božje svetišče.

župnik

 

 

 

Ogrevanje v župnišču

ŽGS želi do prihodnje zime v našem župnišču obnoviti ogrevanje. V ta namen zbiramo materialna sredstva. Zelo ugodna ponudba se nam zdi ponudba Valher. Investicija bo okrog 15.500 €. Z obljubljeno pomočjo (5000 €) in do sedaj  zbranimi našimi sredstvi (1947.5), za kar se našim vernikom zahvaljujemo, imamo pripravljeno slabo polovico.  ŽGS se pogosto sestaja in išče najboljše rešitve.   

 

 

 

Maj posvečen Mariji

 

V Sloveniji si ne moremo predstavljati meseca maja brez šmarnic – vsakoletne ljudske pobožnosti v čast Mariji. Pobožnost te vrste poznajo tudi drugod po svetu. Pri nas smo jo poimenovali po cvetlici šmarnici, ki v tem mesecu cvete po naših gozdovih.

 

V teh pobožnostih vedno beremo iz zato pripravljene knjige, ki jo vsako leto pripravijo šmarničarji, in v vsakodnevnih zgodbah govorijo o Mariji, ali pa tudi o svetnikih in pogumnih dobrih ljudeh.

 

Šmarnice bomo brali vsak delavnik ob 18.30 pod akacijami, kadar nam vreme ne bo naklonjeno v cerkvi,  v nedeljo pa pri drugi maši. Enkrat se bomo s kolesi napotili v Strnišče in tam prebrali šmarnice in enkrat v Njiverce do kapele. Šmarnice je napisala Berta Golob z naslovom Misijonar ob Nilu.

 

 

 

Kdo je Ignacij Knoblehar?

 

Ignacij Knoblehar je Slovenec, ki je za časa Avstro-Ogrske misijonaril in raziskoval ob reki Nilu.

 

Bil je zvedav otrok, vztrajen kot dijak v domačih in tujih šolah, dosleden v svojem poklicu in delu ter ves predan Bogu.  

 

O reki Nilu se je v tistem času malo vedelo, četudi je bila Slovenija preko Trsta precej povezana z egipčanskim mestom Aleksandrijo, pa tudi s Sudanom. Nekateri so mislili, da je Nil le Svetopisemska reka, saj je bila skrivnostna zaradi nepoznanega izvira. Nekateri so njen izvir postavljali  pod znamenite Mesečeve gore, visoko severno od ekvatorja. Tridesetletni Ignacij je zaplul po tej reki in se na lasne oči prepričal, da so omenjene karte napačne in je treba izvir iskati južno od ekvatorja.

 

Ignacij je bil predvsem misijonar, a ob njem so bili sodelavci obrtniki, učitelji in prostovoljci različnih poklicev. Ker takrat fotografije niso poznali, so veliko poslanstvo opravili spremljevalci risarji, ki so risali pokrajine, ljudi in predmete.  Veliko različnih predmetov je ob začasnem obisku doma leta 1850 prinesel seboj.

 

Ustanovil je tri misijonske postaje: Kartum, Sveti Križ in Gondokoro. Od papeža Pia IX., je dobil pooblastilo za vodenje  Apostolskega vikariata za centralno Afriko s sedežem v Kartumu.

 

 

 

»Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera«,

piše apostol Pavel  Korintčanom. (1 kor 15,14)

Toda Kristus je vstal,

kar kristjani praznujemo že več kot 2000 let.

To je doba v kateri je bilo nešteto poskusov,

da se ta resnica ovrže,

nešteto nasprotnih državnih in političnih sistemov,

ki so povzročili mnogo žrtev in mučencev zaradi tega prepričanja.

Vsa ta nasprotovanja in vsi ti poskusi tega velikega sporočila nikakor niso ovrgli, nasprotno rodili so nešteto svetnikov, ki so ravno zaradi tega prepričanja dosegli polnost svojega življenja.

 

Kajti velika noč ni le spomin nekega dogodka, je praznovanje Kristusa, ki je vstal in je ostal z nami. V vseh življenjskih situacijah je z nami, predvsem v trpljenju in smrti. Naše življenje se prepleta s Kristusovim vstajenjem in praznik Jezusovega vstajenja je naš največji praznik.

 

 

 

»Odrini na globoko« (Lk 5,4c).

 

Človek je od vseh stvari najpomembnejše bitje, kateremu je podarjeno, da sam čuje nad seboj, skrbi za svoje počutje, zdravje, a se tudi odloča za 'plitvo ali globoko' duhovno življenje. Od časa do časa se mora ustaviti in premisliti kdo je, od kod prihaja in kam gre, kaj je končen cilj njegovega garanja, trpljenja in prizadevanja za 'lepše' življenje, katerega klico nosi v globini svojega srca.

 

Vse religije in vse vere poznajo spodbudo k poglobitvi duhovnega življenja. Za nas kristjane je to postni čas, ki se začne s pepelnico in se konča z veliko nočjo. V tem času kristjani v petkih ne jemo mesa in  se postimo na pepelnico in veliki petek.

Kakšen je ta naš post? Pravi kristjan ne le da na pepelnico in veliki petek ne jé mesa, ampak se le enkrat na dan do sitega naje. Ta postna postava pa ne velja za otroke mlajše od 14 let in odrasle nad 60 let, gotovo pa ne velja za tiste, ki jim zdravstvene težave takšnega načina posta ne dopuščajo. 

 

Veliko župnij in cerkvenih organizacij nam v postnem času ponuja svoje postne spodbude in programe. Nekateri se nam zdijo zelo dobri. Naša župnija pa tudi pripravlja vrsto programov, postnih aktivnosti in spodbud. Nekatere predstavljamo. Nikar jih ne spreglejmo. Župnija je velika družina verujočih v domačem kraju.  V župniji drug ob drugem rastemo v veri, se spodbujamo, spopolnjujemo, morda spreminjamo, gotovo pa gradimo ljubezensko občestvo. 

 

Ustaljena oblika postne spokornosti je križev pot, ki ga v naši župniji vsako leto molimo zelo slovesno.

 

 

Križev pot v postnem času

† Petek,

8. marec ob 17.45

ministranti

† 1. postna nedelja

10. marec ob 8.30

 Župnijski pastoralni in gospodarski svet

† petek,

15. marec ob 17.30

ministranti

† 2. postna nedelja

17. marec, ob 8.30

pevski zbor

† petek,

22. marec ob 17.45

ministranti

† 3. postna nedelja

24. marec ob 8.30 

Katoliško kulturno društvo Zvezdni dol

† petek

29. marec ob 17.45

ministranti

† 4. postna nedelja

31. marec ob 10. uri

Molijo otroci in nosijo otroški postni križ

† petek,

5. aprila, ob 17.45

ministranti

† 5. postna nedelja

7. aprila ob 16. uri

ŠTERNTALSKI KRIŽEV POT

† CVETNA NEDELJA

14. aprila ob 10. uri

Samo 1 sveta maša ob 10. uri – s  procesijo s presmeci

 

V Kungoti bomo vsako postno nedeljo molili križev pot ob 7.15.

 

Župnijska karitas vsako leto priporoča akcijo 40 dni brez alkohola.

 

Postni čas nas še posebej nagovarja, da čutimo bolečino drugih, da se jim približamo in jim prisluhnemo. Da znamo sočustvovati z njimi in jim ponuditi roko, da bodo začutili ljubezen, da bo tudi v njihov dom posijalo sonce.

 

Tudi letos nas je Slovenska karitas povabila, da se pridružimo preventivni spodbudi pod geslom  Za odgovoren odnos do alkohola. Vabi nas, da smo na vsakem koraku odgovorni, brez raznih drog in alkohola. Naj bo veselje v naših družinah, naj nas cesta varno pripelje domov.

 

Naše Kulturno društvo v postnem času sodeluje z delavnicami za odrasle in otroke – razpored aktivnosti bo objavljen v prihodnji številki Župnijskih oznanil.

 

Veliko aktivnosti med postom poteka pri veroučencih:

  • Akcija, da ne bo Jezusa tako močno pikalo,
  • Križev pot z nošenjem postnega križa,
  • Uprizoritev postaj križevega pota pri Šterntalskem križevem
  • Priprava presmecev in nošenje 3 metrskih presmecev pri procesiji cvetne nedelje
  • o nekaterih aktivnostih pa se otroci dogovorijo pri verouku in jih tudi realizirajo.

 

Jezus pravi Petru: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Jezus v postnem času pravi naši župniji: »Odrinite na globoko, vrzite mreže za lov. Ujeli boste nekaj lepega za Boga in vsakdo za svojo dušo.«

 

 

December - najlepši mesec

V mesecu decembru poteka veliko dogodkov, ki nas razveselijo in iz naše morda vsakdanje turobnosti  popeljejo v vedro ter bolj veselo življenje. Gotovo se tega meseca najbolj veselijo otroci, saj jih obišče dobri Miklavž, Dedek mraz in morda še Božiček. Za nas kristjane pa je velik in osrednji dogodek tega meseca obhajanje Kristusovega rojstva, praznovanje božičnih praznikov ter vstop v novo leto.

Na božič se pripravljamo z adventom, ki ga simbolično ponazorimo s prižiganjem štirih sveč na adventnem vencu. Vsako nedeljo prižgemo eno svečo več. Z vsako svečo je več svetlobe in toplote, tako naj bi bilo tudi v naših srcih, naših družinah in v naših vsakdanjih odnosih. Nato s polnim srcem lepote stopamo pred v jaslih ležečega Jezusa in z njegovim blagoslovom v novo prihajajoče leto.

Župnik s sodelavci vam želi lepo pripravo na božič, vesele praznike in blagoslovljeno novo leto 2019.  

 

 

Obhajilo

Od sedanjega papeža Frančiška so nekateri ljudje pričakovali veliko sprememb. Med drugim so bili prepričani, da bo odpravil celibat, k obhajilu pa bodo lahko šli vsi ljudje, kot po nekakšno nagrado, da so se udeležili obredov, tudi tisti, ki živijo v partnerstvu oziroma neurejeni zakonski skupnosti. 

Celibat je disciplinska določba Cerkve in se lahko spreminja in prilagaja potrebam Cerkve. V okviru Rimskokatoliške Cerkve je določba dokončno uvedena v času Clunyjske reforme na Tridentinskem koncilu, predvsem zaradi dednega prava.

Drugače pa je s svetim zakonom, ki je postavljen kot zakrament in temelji na Svetem pismu. Jezus pravi: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti se od vaših žená, od začetka pa ni bilo tako.  Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, in se oženi z drugo, prešuštvuje« (Mt 10, 8-9).

Papež Frančišek naroča, da moramo vernikom, ki hote ali ne hote nimajo urejenega zakona, kazati prijazno pozornost. Ne glede na njihovo življenje, jih moramo vključevati v cerkvene skupnosti in jim zaupati cerkvene službe. Spovednikom in duhovnim voditeljem je poslal kar nekaj navodil, toda nauk Katekizma Katoliške Cerkve se ni spremenil, papež pač ne more spreminjati Svetega pisma, ki je osnova zakramenta svetega zakona.   

Ker Cerkev ne more priznati izven zakonske skupnosti, to postane ovira za prejemanje nekaterih  zakramentov, tako tudi svetega obhajila.

Cerkev je vedno poudarjala vest posameznika  in kar pravi apostol Pavel: » Kdor bo torej nevredno jedel ta kruh in pil ta Gospodov kelih, se bo pregrešil nad Gospodovim telesom in krvjo. Naj torej vsak sebe presodi in tako jé od tega kruha in pije iz keliha, kajti kdor jé in pije, jé in pije svojo obsodbo, če ne razpoznava telesa Kristusovega (1Kor 11, 27-29).

Cerkev danes teži po poglobitvi zakramenta svetega zakona. Na veliko organizira skupine poročenih, predavanja za ločene in ponovno poročene in tečaje za pripravo na zakon.

Duhovnik v spovednici naj bi bil zelo takten in prijazen, naj bi ne 'vrtal' z vprašanji, toda spovedancu, ki pove, da živi v neurejenem zakonu, mora povedati odkrito, kaj glede tega uči cerkveni nauk in spovedancu ne more dati odveze. Kdor pa ni spravljen s sveto Cerkvijo, si s prejemanjem obhajila 'sodbo je in pije.' Pred Bogom bo odgovarjal za svoja dejanja.

Za prejem svetega obhajila Cerkev uči: »Kdor hoče prejeti Kristusa v evharističnem obhajilu, mora biti v stanju milosti. Če se zaveda, da je smrtno grešil, ne sme pristopiti k evharistiji, ne da bi prej prejel odvezo v zakramentu pokore« (kanon 1415).

Župnik pri obhajanju obhajanca ne sme zavrniti (razen v izrednih primerih), večkrat pa mora opozarjati in učiti, da kdor nevredno je ta kruh, greši in si sodbo je in pije. 

Mnogi pristopajo k svetemu obhajilu in se na nauk Svetega pisma in cerkvenega učenja ne ozirajo, morda iz nevednosti, morda iz drugačnih razlogov, toda Sveto pismo nas opominja: »Naj torej vsak sebe presodi in tako jé od tega kruha in pije iz keliha, kajti kdor jé in pije, jé in pije svojo obsodbo.« 

 

Župnik

 

 

Kraljica venca rožnega

 

»Kraljica venca rožnega, naj celi svet Ti hvalo da..«, bomo prepevali po naših cerkvah, kapelah in tudi v krščanskih družinah ves mesec oktober. Ta mesec je namreč posvečen naši nebeški materi, ki jo častimo kot Rožnovensko Mater Božjo.

 

Pri molitvi rožnega venca premišljujemo Jezusovo rojstvo, delo, trpljenje in vstajenje.

 

Imamo torej 4 dele rožnega venca:

          Veseli,

          svetli,

          žalostni in

          častitljivi.

 

V naši župniji rožni venec molimo vsak dan pred sveto mašo. Navadno ga molijo naše gospe molivke. V mesecu oktobru pa ga bodo v nedeljah pred deveto mašo molile tudi naše župnijske skupine:

7. oktobra, članice in člani Župnijske karitas,

14. oktobra, člani ŽPS,

21. oktobra, pevke cerkvenega pevskega zbora,

28. oktobra, članice in člani KKD Zvezni dol in Župnijska molitvena skupina.

Tudi na naše družinske maše ob 10.30 nismo pozabili. Izzvali so nas otroci sami s pripovedovanjem, da ima očka tak molek v avtu, da imajo čudovit molek iz Međugorja … 

Otroci bodo molili:  

7. oktobra, veroučenci iz 6. razreda

14. oktobra, veroučenci iz 5. razreda

21. oktobra, veroučenci iz 4. razreda

28. oktobra, veroučenci iz 1.,2., in 3. razreda.

Vabimo starše, stare starše in vse vernike, pridite, skupaj počastimo Rožnovensko Mater Božjo, se ji izročimo in prosimo Božjega blagoslova. 

 

 

Zopet šola, zopet verouk

 

Otroci, po lepo preživetih počitnicah, se že veselijo 'šole' – šolskega pouka. Zopet bodo zbirali znanje, se povezovali v prijazne prijateljske šolske skupine in se tako 'kovali' -  izgrajevali za  uspešno življe v današnjem svetu.

Kristjani pri krstu dobimo posebno dostojanstvo. Duhovnik, ki nas je mazilil s sveto krizmo je molil: »Vsemogočni Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa… On te mazili z oljem odrešenja, da ostaneš ud Kristusa duhovnika, preroka in kralja za večno življenje.«

Otroci, ki bodo letos zopet prišli k verouku, nekateri seveda prvič, so že krščeni in maziljeni z oljem odrešenja. Ker so krst sprejeli kot dojenčki, se ta krst lahko razvije le s poglobitvijo – poučenjem o veri, v kateri so bili krščeni. H krstu so jih prinesli njihovi starši in botri.  Zakaj? Ker so sami krščeni – kristjani in ne gre, da bi doma imeli otroka, ki je nekaj drugega kot oni. Starši so tudi prvi učitelji molitev, npr.  – svet Angel, in vere, v kateri so otroka krstiti. Ker so starši velikokrat zelo zaposleni so jim  tudi pri poučevanju vere in vodenju otroka k sveti maši velika pomoč stari starši.   

Pride pa čas v odraščanju, ko moramo otroku ponuditi še več kot, kar otrok osvoji v domačem krogu. Otrok gre v šolo. Kristjani pa takrat ne pozabimo poslati otroka k verouku, kjer otrok zbira znanje o Jezusu Kristusu in njegovem nauku, o Bogu, kakor so o njem govorili, očaki, preroki in apostoli, obenem pa vedno bolj vstopa v župnijsko občestvo, sodeluje in gradi most med svojim srcem in Bogom ter župnijo. K temu mu veliko pomaga nedeljska maša in župnijske aktivnosti, gotovo pa sprejemanje zakramentov.

 

Birma

V mesecu septembru, 29. 9. 2018 bo 10 naših birmancev sprejelo sveto birmo. Birma bo ob 9. uri, birmovalec pa bo nadškof msgr Alojzij Cvikl.

Ko govorimo o birmi, radi poudarimo, da je to sprejem Svetega Duha. Ta poudarek je gotovo potreben. Birma pa je tudi potrditev. Nekateri bodo rekli dopolnitev krsta. Potrditev ali dopolnitev v kakšnem pomenu? Krst je popoln zakrament in ga ne moremo dopolniti ali potrditi. Koga pa lahko potrdimo? Birmanca. Pri obredu birme birmanec pred škofom izgovarja besede, ki so jih pri njegovem krstu izgovarjali starši in botri. S tem potrjuje, da veruje v Boga Očeta in Sina in Svetega Duha, da se bo upiral zlu – satanu ter veroval, kot verujemo kristjani. Preprosto rečeno, s sveto birmo se je birmanec odločil, da bo živel kot kristjan.

Z birmo pa birmanec potrjuje tudi, da sprejema svoje starše, ki so ga vpeljali na pot krščanstva, potrjuje duhovno naravnanost svojih prednikov -  svojega rodu, potrjuje ljubezen do  svojih staršev, do domačega župnijskega občestva in krščansko kulturo slovenskega naroda. Postane, kakor rečemo, odrasel in odgovoren kristjan.

Ko birmanec pred škofom izpove vero, škof njegovo odločitev potrdi, na birmanca kliče darove Svetega Duha in ga mazili s sveto krizmo.

Birma je velik zakrament in pomembno dejanje, potrebno je, da se na birmo dobro duhovno pripravimo. Pred samo birmsko slovesnostjo opravimo devetdnevnico v čast Svetemu Duhu, škof pa pride na srečanje z birmanci in na pogovor z njimi pred slovesnostjo birme ter na preizkušnjo znanja. Devetdnevnico bomo začeli 20. septembra, škof pa bo prišel na srečanje z birmanci 25. septembra.

 Mesec september je za našo župnijo pomemben tudi zato, ker bomo  v mesecu septembru začeli verouk za tretji, četrti, peti in šesti razred, v mesecu oktobru pa za prvi in drugi razred ter pripravo za birmo, ki bo leta 2019.

 

 

 

Škofovo pismo

 

Spoštovani gospod župnik,

 

v petek, 21. septembra 2018, bomo v sklopu Evropskega leta kulturne dediščine 2018 obeležili mednarodni dan miru. Ob tej priložnosti so predstavniki evropskih institucij ter Ministrstvo za kulturo RS podprli predlog, da bi po vsej Evropi istočasno zazvonili vsi zvonovi.

 

Vljudno vas prosim, da v petek, 21. septembra 2018, zvonite za 15. minut z vsemi zvonovi med 18. in 18,15.

 

Simbolično dejanje je namenjeno obeležitvi 100-letnice konca I. svetovne vojne ter začetka 30-letne vojne leta 1618, ki se je končala leta 1648. Pobuda želi biti poziv vsem Evropejcem, da se grozote vojn ne bi več ponovile in da bi se zavedali, kako dragocena dobrina je mir. Ob tej priložnosti lahko v svoji župniji darujete sveto mašo za mir ali pripravite molitveno uro za mir oz. z omenjeno pobudo seznanite vernike preko oznanil ali župnijske spletne strani.

 

Slovenski katoličani se bomo odzvali omenjenemu povabilu v predlaganem terminu, saj smo prepričani, da so zvonovi pomemben del naše verske, kulturne in narodne identitete. Preko tisoč let cerkveni zvonovi sooblikujejo in zaznamujejo tako slovensko kot evropsko kulturno istovetnost, spodbujajo ljudi k molitvi, delu in počitku ter so znanilci radostnih trenutkov v človeški družbi.

 

Za Vaše prijazno sodelovanje se Vam v naprej zahvaljujem in lepo pozdravljam.

 

Podpis škofa ordinarija

 

 

 

 

PRIPOROČENE VIŠINE ŠTOLNIN IN DAROV – JULIJ 2018

ŠTOLNINE IN DAROVI

Slovenski škofje so na svoji 107. redni seji Slovenske škofovske konference, ki je bila 4. junija 2018 v Ljubljani, potrdili štolnine in darove, ki začnejo veljati s 1. julijem 2018 v vseh škofijah v obeh metropolijah. V spodnji tabeli so objavljene priporočene višine štolnin in darov ob nekaterih pastoralnih, bogoslužnih in administrativnih dogodkih. V skladu s kan. 947 ZCP se morajo duhovniki izogibati vsakršnega videza trgovanja ali kupčevanja, ko gre za opravila, ki so našteta v tej tabeli. Upoštevajo naj tudi določilo kan. 945, § 2 in mašujejo po namenu vernikov v slabem socialnem in ekonomskem stanju, če niso prejeli nobenega daru oz. je bil dar manjši od predvidenega. Uvajamo enotni mašni dar v višini 20 evrov za vse vrste maš razen za gregorijanske maše. S tem pa so vse prejšnje razlike glede na vezane maše z ozirom na višino daru odpravljene. Priporočeni dar za birmovalca oz. voditelja slovesnosti, kot je zapisan, je v pomoč pri presoji glede daru. Vsak duhovnik lahko sam presodi v okviru velikosti župnije in svojih možnosti, da izroči dar.

 

msgr. Stanislav Zore OFM
predsednik SŠK

 

 

Namen - EVROV – ŠTOLNINE in DAROVI – JULIJ 2018

Dar za mašo 20,00 €

Dar za geregorijanske maše 660,00 €

Dar za pridigo – ob mašnem daru 15,00 €

POROKA

Priprava poroke 25,00 €

Poročevalec (ki obenem pripravi poroko) 50,00 €

Cerkovnik 10,00 €

Organist 10,00 €

Ministrant 5,00 €

Taksa za spreglede 10,00 €

POGREB

Pokopovalec 50,00 €

Organist 10,00 €

Cerkovnik 10,00 €

Ministrant 5,00 €

Cerkev (če ni pušice) 15,00 €

Zvonjenje – zvonar (ne glede na število zvonov) 10,00 €

Električno zvonjenje (na dan) 10,00 €

BIRMA

Birmovalec 80,00 €

SLOVESNOST k mašnemu štipendiju

Voditelj slovesnosti 60,00 €

SPOVEDOVANJE

Vabljeni spovednik na uro spovedovanja 10,00 €

KATEHEZA

1 ura kateheze 10,00 €

VIZITACIJA

Kanonična vizitacija 80,00 €

Dekanova vizitacija 40,00 €

DRUGO

Novo predavanje 80,00 €

Ponovljeno predavanje 30,00 €

Strokovni ogled 40,00 €

 
Lokacija:
Print Friendly and PDF