Škofijski ordinariat se je končno odločil

 

Na pepelnično sredo, 7. marca 1973 je škofijski ordinariat v Mariboru izdal listino o ustanovitvi nove župnije v Kidričevem. V USTANOVNI LISTINI NOVE ŽUPNIJE v Kidričevem beremo:

 

»Na podlagi kanona 1427 § 1 ZCP in razlogov navedenih v istem kanonu § 2 ustanavljam novo župnijo Svete Družine v Kidričevem.

 

1. Novo župnijo ustanavljam iz sledečih dušnopastirskih razlogov...(Navedeni so razlogi, ki jih je ordinariatu predložil hajdinski župnijski urad in smo jih že objavili. Nadaljujemo s četrto točko tega poglavja, kjer je zapisano):

 

Župnijski urad na Hajdini je z vlogo z dne 26. 1. 1973. štev. 19, ponovil prošnjo iz prejšnjih let, za ustanovitev nove župnije. Župnijski urad Sv. Lovrenc na Dravskem polju isto, že večkrat izraženo željo potrjuje z dopisom štev. 25, dne 5.3.1973. Oba župnijska urada soglašata, da se iz njunega ozemlja izloči del teritorija za ustanovo župnije.

 

2. Teritorij nove župnije Svete Družine v Kidričevem je del župnij Hajdina pri Ptuju in Sveti Lovrenc na Dravskem polju. Obsega naselja: Kidričevo, Njiverce in Strnišče. Od omenjenih župnij pa deli sledeča meja: Z jugovzhodne strani cesta, ki vodi iz Hajdine v Lovrenc od obcestnega kamna z oznako 26 km do križišča cest Kidričevo Lovrenc. Od tod gre meja naravnost čez polja in travnike proti severozahodu, do umetnega jezera tovarne na Kidričevem. Naprej ob zahodni strani jezera proti severu, čez železniško progo do asfaltne ceste Šikole - Ptuj. Po cesti gre meja proti vzhodu, prečka cesto Njiverce - Kungota in se pri cestnem kamnu 19,5 km obrne naravnost proti jugu. Na vzhodni strani vasi Njiverce gre čez železniško progo, do opisanega mesta na cesti Hajdina - Lovrenc.

 

3. Nova župnija bo imela za svoj začasni bogoslužni prostor kapelo na vojaškem pokopališču v Kidričevem. Upravljala se bo s sedeža župnije Hajdina pri Ptuju, dokler ne bo imela svojih župnijskih prostorov.

 

4. Župnik in cerkveni uslužbenci nove župnije se bodo vzdrževali po kanonu 1427 § 3 iz tekočih cerkvenih dohodkov, štolnine, prostovoljnih darov vernikov in morebitne nadarbine.

 

5. Za ustanovitev župnije Svete Družine v Kidričevem je dal soglasje mariborski stolni kapitelj s soglasno izjavo 28. II. 1973.

 

6. Zaradi zgoraj navedenih razlogov in z oblastjo, ki mi jo daje cerkveni zakonik v kanonu 1427 § 1 in 2 odpravljam med župnijama Sv. Martin na Hajdini in Sv. Lovrenc na Dravskem polju ter teritorijem nove župnije Svete Družine v Kidričevem doslej obstoječe pravno razmerje in izločujem to ozemlje iz obeh župnij, kakor je navedeno v točki II. te listine.

 

7. Novo župnijo škof prosto podeljuje.

 

8. Ta listina, spisana v štirih izvodih se hrani v škofijskem arhivu, arhivu nove župnije v Kidričevem in v župnijskih uradih na Hajdini ter Sv. Lovrencu na Dravskem polju.

 

V Mariboru, dne 7. 3., na pepelnično sredo 1973.

(Pečat in podpis) Maksimilijan Držečnik, škof.«

 

Z odlokom z 18. maja 1973 je škof dr. Maksimilijan Držečnik imenoval za prvega župnika dotedanjega hajdinskega kaplana gospoda Štefana Antolina, ki je 23. junija 1973 župnijo prevzel. Zapisnik ob prevzemu župnije je bil narejen na Hajdini. Podpisali so ga: Martin Krištan (škofijski komisar), Pavel Pucko (hajdinski župnijski upravitelj), Štefan Antolin (novi župnik v Kidričevem) in Štefan Kores (ključar). Novi župnik je takoj napisal prošnjo na Geodetsko upravo na Ptuj, da bi mu naredili katastrsko pregledno karto cele župnije. Uporabljal bi jo izključno za dušnopastirske namene. Uprava mu je odgovorila, da mu take karte ne bo izdelala.

 

 

 

Gradili bomo novo cerkev

 

O postavitvi nove cerkve in župnišča bi bilo potrebno napisati roman.

Župnijska kronika, ki opisuje potek prizadevanj,  je premalo. Mladi in navdušeni župnik se je moral takoj srečati s premnogimi težavami, ki so ga na koncu popolnoma uničile.

 

• leta 1973 - je vložil prošnjo na geodetsko upravo Ptuj za karto na kateri bi bila vrisana nova župnija. Karta bi mu služila v popolnoma privatno uporabo. Odgovor: »Takšnih kart mi ne izdajamo.«

 

• 1974 je vložil prošnjo na občino Ptuj za gradnjo cerkve. Odgovor se je glasil: »Ne!« Namreč, na sestanku 5. avgusta. 1974 so vse družbeno politične organizacije in društva v Kidričevem sprejele sklep: »Nedopustno je graditi cerkev in župnišče, ker je to nepotrebno. Tisti, ki žele sodelovati pri verskih obredih, se jih lahko udeležijo na Hajdini ali Lovrencu na Dravskem polju oziroma tam, kjer ti objekti že obstajajo.« Menijo, »da nima nihče pravice graditi nekaj v njihovem naselju, s čimer se tisti, ki tam žive in delajo, ne strinjajo.« Poudarjajo, »da so v Kidričevem potrebni objekti, ki bodo služili in koristili delavcem po napornem delu.« Sklep zaključujejo: »Javno in glasno (naj bo) povedano vsakomur, da so proti graditvi cerkve in župnišča v delavskem naselju Kidričevo oziroma v njegovi bližini.« Glede na sklep družbeno političnih organizacij in društev v Kidričevem ter krajevne skupnosti v Kidričevem je Komisija za verska vprašanja pri skupščini občine Ptuj sklenila, da podpira in se popolnoma strinja s sprejetim sklepom ...ter zato ne daje soglasja predlogu o nameravani gradnji župnijske cerkve in župnišča v Kidričevem.

 

• 23. oktobra 1974 je škofijski ordinariat poslal dopis na občino Ptuj z naslednjo vsebino: Škofijski ordinariat je mnenja, da takšna nujnost obstaja:

 

1. Na območju Kidričevega stanuje okrog 2500 ljudi, okrog 95% jih je krščenih, torej so kristjani. Katoličanov je 80%.

 

2. V zadnjih dveh letih je bil le en pogreb, ki ni bil cerkven.

 

 

3. Z obiskom bogoslužja pa je tako. V sosednje župnije verniki ne hodijo redno, ker so te župnije oddaljene do 5 km.

Avtobusi ob nedeljah ne vozijo. V kapeli pa je redno navzočih 280 do 300 vernikov, ob velikih praznikih pa tudi do 600.

 

4. Za verouk je vpisanih v nižjih razredih 80% in višjih 50% šolo obiskujočih otrok.

 

Škofijski ordinariat je prepričan, da družbeno politične organizacije pri svojem sklepu niso upoštevale dejanskega stanja, ker jim (dejansko stanje) ni bilo znano... Škofijski ordinariat je v zavesti, da ima pravico ustanavljati nove župnije, pa tudi dolžnost, da ugotavlja nujnost novih župnij, odločil, da se v Kidričevem ustanovi nova župnija in da se po predpisih zakonov poskrbi za novo župnijsko cerkev in župnišče.

 

Obenem se je ordinariat obrnil na Versko komisijo v Ljubljani.

 

 

• 13. junija 1975 je župnik bil kaznovan z vsoto 8.000 dinarjev, ker je v kapeli na pokopališču opravil nekaj pleskarskih del.

 

 

Nato je župnik vsako leto poslal prošnjo na občino Ptuj z različnimi predloženimi parcelami, tako:

 

• 15 junija 1975 , 2. septembra 1976, 3. oktobra 1977, 13. aprila 1978, 14. marca 1979 - odgovor vedno NEGATIVEN.

 

• 1981 prevzame župnijo gospod Franc Obran,

 

• 1.4. 1982 Izvršni svet skupščine občine Ptuj daje soglasje k dopolnitvi ureditvenega načrta parcele naše sedanje parcele. Gospod Obran je takrat zapisal v kroniko:

 

»To je dan - začetek - zgodovinski dogodek«

 

V tem času je versko življenje bilo živo. Poglejmo leto 1976:

 

Pri verouku je bilo 140 veroučencev, porok je bilo 5, krstov 12, pogrebov 6, naročenih na Družino je bilo 40, na Ognjišče 35, na Mavrico 50 in na Mohorjeve knjige 20.

 

Ta kraj, kjer mi danes prepevamo Božjemu detetu je sveti kraj, okronan s tolikimi napori, solzami in znojem.

 

 

Gradnja župnišča in cerkve

 

Gradbeno dovoljenje za gradnjo novega večnamenskega objekta - prostor za bogoslužje, župnijski urad, veroučno učilnico in stanovanje v Kidričevem, ki ga je podpisal predsednik občinskega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Janez Belšak, je bilo za župnijo neizmerno veselje. To dovoljenje je bilo izdano 13. oktobra 1982. Že mesec dni pozneje (15.11. 1982) so začeli zidati klet za župnišče in 4. 12 je na kleti že bila napravljena plošča. Župljani so z navdušenjem prihajali na prostovoljna dela z žagami, s sekirami in z lopatami, pomagali pa so tudi s prevozi vode. Neredki so pomagali z darovi. Na pomoč so priskočili tudi verniki drugih župnij.

 

Župljani iz župnije Polenšak so darovali cca 40 m3 lesa in k temu vas Njiverce cca 10 m3.

 

Les je razžagal Franc Cezar iz Cirkovc.

 

Ko se je zima poslovila so župnišče gradili dalje. Dela so začeli 14. marca.

 

5. junija je bila v Kidričevem sveta birma. Takrat je mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger blagoslovil temeljni kamen za cerkev. Na slovesnosti seje zbralo cca 1000 vernikov iz domače župnije in okolice. Po slovesnosti blagoslovitve temeljnega kamna za cerkev so se dela nadaljevala na župnišču in 9. julija je bilo župnišče pod streho. Zidarska delaje izvajal zidarski tehnik Ludvik Sok,

ostrešje je izdelal Danilo Bec s sodelavci iz župnije Sv. Lovrenc v Slovenskih Goricah,

kleparska dela pa Franc Šmigoc, kleparski mojster iz Ptuja.

 

Vendar ni manjkalo težav. Župnijski upravitelj gospod Franc Obran je zapisal: »Meseca julija smo začeli graditi zaklonišče. Neusmiljeni predpisi so cerkvi naložili breme 300 milijonov. Dela so se zavlekla do jeseni.«

 

27. oktobra so začeli betonirati temelje cerkve na severni strani. »Kletne prostore smo toliko uredili«, nadalje pravi gospod Obran, »da smo 8. 12. 1983 blagoslovili »začasno učilnico« v južnem delu kletnih prostorov.

 

V mesecu novembru so delavci (Sire iz Polenec) skopali 10 m globok vodnjak in 12. 12. smo naročili tri male zvonove pri Feralitu - Žalec. Zvonovi so težki 300, 150, 110 kg in uglašeni na glasove H, D, E. Slovesno jih je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger 21. 10. 1984 ob navzočnosti množice vernikov.

 

V letu 1984 so se nadaljevala dela na župnišču. Elektriko je delal Metod Senčar iz Ptuja, vodovod Franc Šalamun iz Kidričevega, toplovod Janez Čelan in Pragerskega, pode je polagal Polanec iz Bukovec, ploščice Ivan Geč iz Zamušanov in Stanko Kovačič iz Ormoža, mizarska delaje delal Tonček Pintarič iz Ptuja. Nadaljevala pa so se tudi dela na gradnji cerkve. Izvajalec del Ludvik Sok je predlagal, da dela na cerkvi nadaljuje podjetje Drava iz Ptuja.

 

Pogodba z novim podjetjem je bila sklenjena 25. 4. 1984. Ker župnija ni imela vsote denarja, da bi izplačala naročeno delo, so plačevali mesečno in to v sedmih obrokih. 14. 12. 1984 je cerkev že imela narejeno ostrešje. Dela pri izdelavi ostrešja je vodil Janko Bec iz župnije Sv. Lovrenc v Slovenskih Goricah.

 

Leta 1984 so imeli v župniji eno poroko, krstili pa so 16 otrok (eden je bil star že 12 in eden 13 let).

Pogrebov je bilo 7. Enega otroka - Mirjano Milošič je povozil avto. Deklica je bila stara 6. let. Njej so Kidričevski zvonovi prvič zvonili.

 

 

»Sveta Družina se je iz Betlehema preselila v Nazaret...«

 

Kljub velikim naporom in nepopisnim skrbem graditeljev je med verniki župnije Sveta Družina v Kidričevem vladalo neizmerno veselje in navdušenje. Takratni župnik Obran je zapisal: »Zima se vleče, noče odnehati, stanovanja so mrzla, saj je še vse polno odprtin«. Seveda, saj je to še le konec leta 1984 in začetek leta 1985, pa že toliko dela opravljenega. Nastajanje novega verskega občestva in gradnja nove cerkve z župniščem pa je postajalo vedno bolj pomembno tudi za druge vernike po Sloveniji in drugod. V župnijski kroniki gospod Obran navaja vrsto dobrotnikov od blizu in daleč, ki so priskočili na pomoč tudi s svojimi darovi (med njimi je tudi p. Slavno Barbarič iz Medjugorja).

 

V mesecu decembru so urejali kapelo, zakristijo, hodnike in stopnice v župnijskem domu. Vse to je bilo pripravljeno za preselitev verouka in bogoslužja v nove prostore do 19. 12. 1984. Martin Panič, župnik pri Sv. Petru pod Sv. Gorami in Janez Nanut, župnik na Senovem sta 19., 20. in 21. decembra imela ob večernih urah »mali misijon«. Vsak večer seje zbiralo nekaj nad 100 ljudi. V teh dneh pa je božično spoved opravilo nad 150 župljanov. Dekan p. Vinko Škafarje na praznik Svete Družine vodil slovesne maše in navdušeno pridigal. Vsebina pridig je bila: »Sveta Družina seje iz Betlehema preselila v Nazaret.« Komaj je bilo mogoče, so se dela nadaljevala. Streho na cerkvi je prekril Mirko Majhen iz Hajdine, kije izdelal tudi križ nad cerkvijo, fasado na župnijskem domu je napravil Ludvik Sok, elektriko v cerkvi pa domačini: Anton Habijanič, Zvonko Kutnjak, Vinko Milošič in Marjan Rampre. Slavko Kosije prepleskal župnišče in cerkev in Tonček Pintarič, mizar iz Ptuja je opravil mizarska dela za župnišče in cerkev. 7. 11. je župnija dobila telefon s Številko 796 220. Ptujsko podjetje Steklarske delavnice je v mesecu novembru postavilo okna in opravilo zasteklitev. Na koncu leta 1985 je župnik Obran zapisal: »Duhovnik z veseljem vodi župnijo in okrog sebe zbira molivce. Ob vsem mu zvesto pomaga gospodinja, ki zasluži priznanje in zahvalo. Božja previdnost vse vodi.

 

Člani Svete Družine in zemeljskih (družin) skrbijo, da duhovna in vidna zgradba rasteta«.Dolga zima je bila za župnijsko občestvo Sveta Družina v Kidričevem delavna. Urejali so cerkveni strop in za veliko noč je bila sveta maša pod novim stropom. Strop v cerkvi je izdelal Anton Pintarič pomagali pa so mu delavci od Ludvika Soka. Tlak v cerkvi in na koru sta položila Stanko Kovačič in Stanko Ganza iz Sv. Tomaža. Okolje so urejali po zamisli Petra lica, Ludvika Soka in seveda župnika Franca Obrana, načrt za oltar, klopi, spovednico in ograjo na koru je izdelal arhitekt Franc Kvaternik. 15. novembra je bil na cerkvenem dvorišču položen grobi asfalt.

 

»Krščanska solidarnost mnogih ni poznala meja...«

 

Vedno bol seje približeval slovesen dan, ko bo blagoslovitev cerkve.

Praznovanje seje začelo že na božič 1986. Gospod Obran je ves čas, ko je gradil zgradbo cerkev, navdušeno gradil tudi živo Cerkev, župnijsko občestvo. Premalo je bilo, da bi toliko truda vložili za obhajanje le zunanje slovesnosti posvetitve bogoslužnih prostorov. Svojim vernikom je zato poslal pismo v katerem vabi vernike k »malemu misijonu«, ki ga bodo za veliko noč vodili patri kapucini iz Ptuja. Ves mesec maj so bile šmarnice zjutraj in zvečer, pred mašo rožni venec, med mašo razmišljanja povezana s posvetitvijo cerkve.

 

31.5. 1987 ob 15. uri seje zbralo cca 50 duhovnikov s škofom Francem Krambergerjem. Posvetili so cerkev, oltar, krstilnik, kip Svete Družine, tabernakelj, spovednico, skratka vse kar je potrebno za cerkev.

 

Takrat je gospod Obran zapisal: »To je dan, ki gaje naredil Gospod. Največji za župnika Franca Obrana, ki letos obhaja 30 obletnico mašništva. To je bil dan molitve, petja... solz veselja tudi ni manjkalo. Pri tej slovesnosti je bila tudi delegacija s svojim župnikom Joštom Siegwart iz župnije Leibstadt v Švici. Podpisani (g. Obran) seje z imenovanim srečal januarja 1985 v Medjugorju.

Naša gradnja je v tistem trenutku dobila pomočnika in župnijo, ki je postala boter in nam pomagala cerkev in okolje dokončati. Če ne bi tisti dan molil za pomoč, če ne bi bil v svetem kraju molitve, se ne bi srečal s tako velikodušnim župnikom, ne bi mogel slovenski Cerkvi, mariborski škofiji in župniji dati posvečene cerkve. Dobesedno povedano: »župnija iz Leibstadta nam je pomagala zgraditi cerkev in prezbiterij«.

 

Kip Svete Družine je napravila Alojzija Ulman iz Vinkove, tabernakelj Janko Vuk (dar cerkvi) in oltarje izdelalo podjetje IVAMIT IVANCA. Gospod Obran piše: »Ob teh izdatkih krščanska solidarnost mnogih ni poznala meja. Čudim se sam in tudi ljudje dobre volje, kako smo zmogli? »Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo zidarji« (Ps). Pri nas je cerkev zidala Sveta Družina z mnogimi člani, ki so imenovani v tej knjigi, še večje tistih, katerih imena niso zapisana. V srcu sem na dan posvetitve poljubil tlak cerkve pred škofom, duhovniki in verniki in po njem vse dobrotnike.«

Lokacija: